Voda/voda je sistem izjemnih in konstantnih izkoristkov vse leto. Strošek delovanja je v primerjavi z drugimi načini ogrevanja najnižji. Na spletni strani mariborskega podjetja Klima Petek so še zapisali, da nam odprt krog delovanja sistema žal ne zagotavlja 100-odstotne zanesljivosti obratovanja. Ob upoštevanju možnosti nihanj v količini dotoka podtalnice lahko učinkovitost sistema močno pade. Ob večjem pomanjkanju vode lahko toplotna črpalka tudi neha delovati.

V sistemu glikol/voda se lahko odločimo med zemeljskim zbiralnikom in geosondo, oba sta tipa zaprtega kroga delovanja. Stroški investicije v zemeljski kolektor so nekaj tisoč evrov. Medij glikol/voda in nihanje temperature v zbiralniku pa vplivata na nižje izkoristke kot v sistemu odprtega kroga s čisto vodo. Geosonda je kakovostna in zanesljiva rešitev, ki pa je danes še predraga, saj nas lahko vrtanje vrtine stane deset tisoč evrov in več.

Prednost sistema zrak/voda so predvsem nizki investicijski stroški, ki ne zahtevajo večjih gradbenih posegov. Toplotne črpalke z novim hladilnim sredstvom R410a obratujejo do zunanjih temperatur zraka -20 stopinj Celzija. Izkoristki zraka so v prehodnem obdobju primerljivi z izkoristki zemeljskih zbiralnikov. Pozimi so nižji. V spomladanskem času pa izgube iz zimskega časa nadoknadijo. Zrak spomladi je namreč že tako topel, da so izkoristki večji kot v zemeljskem kolektorju, ki ima temperaturo medija -3 stopinje Celzija...