Podobno je s stroški ogrevanja v stavbah. Zapiranje ventilov na radiatorjih, pravilno prezračevanje in kakšno stopinjo nižja temperatura lahko tako porabo energije kot stroške zanjo zmanjšajo za 10 do 20 odstotkov. Malo manjši so prihranki pri električni energiji, vendar tudi na tem področju uporabnik brez posebnih investicij, le z ugašanjem luči, čiščenjem hladilnikov in zamrzovalnih skrinj ter drugimi podobnimi ukrepi po Šolinčevih besedah porabo elektrike zmanjša za 10 odstotkov ali več. Kot še pravi, sta promet in ogrevanje energijsko najbolj potratni področji, zmanjšanje porabe za prvih 10 odstotkov pa bi bilo prav v teh segmentih najlažje doseči brez posebnih naporov. Z dodatnimi investicijami bi bili prihranki energije lahko še večji. Polona Lah z Instituta Jožef Stefan izpostavlja, da je v gospodinjstvih še veliko prostora za bolj učinkovito rabo energije, še večje prihranke pa bi z energijsko učinkovito obnovo bolnišnic, šol, domov za ostarele in drugih velikih institucionalnih zgradb lahko dosegli v javnem sektorju. "Z vlaganjem v energijsko učinkovitost stavb (boljša izolacija fasade, vgradnja novih oken in vrat ter ustrezni ogrevalni sistemi) bi v javni upravi in gospodinjstvih brez težav prihranili od 30 do 40 odstotkov energije," meni Šolinc. Ob tem poudarja, da gospodinjstva za takšno obnovo lahko pridobijo nepovratna sredstva iz Eko sklada, javne ustanove pa iz evropskih kohezijskih skladov.

Če je v javni upravi problematična predvsem energijska potratnost stavb, so po mnenju Lahove gospodinjstva najbolj razsipna pri razsvetljavi. Poleg tega bi lahko precej denarja za elektriko prihranila z nakupom energijsko varčnih gospodinjskih aparatov. "Nova zamrzovalna skrinja energijskega razreda A ali A+ porabi vsaj dvakrat manj energije kot 20 let starejša različica," ob tem pojasnjuje Šolinc...