Petindvajset Nobelovih nagrajencev se je prejšnji mesec zbralo na otočku Lindau v Bodenskem jezeru. Srečali so se z 567 nadarjenimi mladimi fiziki, iz univerz in laboratorijev z vsega sveta. Po več predavanjih, na katerih so obravnavali 

Bose-Einstein kondenzate, fiziko visokoenergijskih delcev, ogljikove nanocevke je sledilo še predavanje s področja biofizike, ki so ga predstavili dobitniki Nobelove nagrade za 1988. Nato je nastopilo še sedem nobelovcev, ki so vsi obravnavali klimatske spremembe in energetske izzive. V predavanjih se niso omejili samo na strokovne okvire, temveč so krepko posegli tudi na področje sociale in politike.

Naloga vsega človeštva

Več predavateljev so podpisniki deklaracije 1997 podpisalo izjavo o zahtevi po politični akciji, v Kjotu. Pod njo so podpisani Douglas Osheroff in Johann Deisenhofer iz ZDA, Klaus von Klitzing in Hartmut Michel iz Nemčije, Jack Steinberger iz Švice, Ivar Giaever iz Norveške in Carlo Rubbia iz Italije. Ko so jih vprašali za zmagovalni komplet strateških ukrepov, so vsi močno podprli gradnjo nukleark, hkrati z uporabo solarne toplote in elektrike, pri čemer so kritizirali usmeritev k biogorivom. Strinjali so se, da moramo rešitve iskati v tehnologiji, ki jo imamo na razpolago danes, in ne v prihodnjih 50 letih. Dodali so še, da uvajanje tehnologij zahteva globalno strinjanje vlad, znanstvenikov, inženirjev in celotne družbe.

Stran z biogorivi

Michel, ki je dobil Nobelovo nagrado iz kemije let1988, skupaj z Deisenhoferejm in Huberjem, so zatrjevali, da bi bilo za kmetovalce bolje, da bi na delu zemljišč ali stavb postavili fotovoltaične kolektorje, kot pa da energijo skušajo pridobiti iz koruze in drugih pridelkov. Narava je poskušala izboljšati pretvorbo energije s fotosintezo vso razvojno dobo planeta, a je do sedaj uspela zajeti le med 0,7 do 0,8% sončne energije,. Če bi hoteli izkoristek povečati, bi rastline ožgali in uničili.

Ko kmetovalec pretvarja biomaso v energijo, pri tem pridobi samo 0,03% sončne energije nazaj, to je tudi glavni razlog, zakaj smo proti proizvodnji biogoriv. Kljub temu katastrofalno slabemu izkoristku uničujemo deževni gozd, da bi na izsekanih plantažah proizvajali biogorivo za Evropo. S tem je potrebno takoj prenehati, je še pribil, za kar je požel močan aplavz. 

Rast izjemno močnih deževij  

Zaradi globalnega segrevanja na pričakujemo samo pojava suš, ampak tudi poplav, saj bo vlaga, ki jo bomo dobili, padla na tla z veliko silovitostjo. Napovedi, o bodočih močnih padavinah so po najnovejših predvidevanjih v glavnem premile, saj bo moč padavin zagotovo večja.

Znanstvena revija Nature Geoscience je v članku obravnavala intenzivnost padavin, merjenih na uro v razdobju desetih let v nizozemskem kraju Dutch town. Teoretično je predvideno, da bo intenzivnost padavin z vštetimi najhujšimi nevihtami, rasla za 7% za vsako stopinjo Celzija ogretega ozračja. Ta teorija temelji na termodinamični enačbi imenovani relacija Clausius-Clapeyron, in se sklada s povečanjem količine padavin merjeno po dnevih. Vendar raziskovalcev niso zanimali najbolj deževni dnevi temveč najdeževnejše ure, med katerimi je velika razlika. Z ugotavljanjem intenzivnosti tistih najdeževnejših ur, so ugotovili, da rast za 7% velja samo za hladnejše dneve. Čim je temperatura okolja porasla na 12°C, so se padavine povečale za 14%. To povečanje bo potrebno upoštevati, ko bomo ocenjevali bodoče padavine v centralni Evropi.  

Avtorji so tudi preverili, kakšne so napovedi za srednjo Evropo za obdobje 2071-2100, saj se lahko skok iz 7 na 14% še spremeni, če se bo okolje segrevalo. Ugotovili so da se bo intenziteta padavin povečevala za največ do 15% za vsako stopinjo ogrevanja. To pa seveda ne pomeni, da se bo število deževnih dni povečalo, saj avtorji trdijo, da se lahko poveča tudi število sušnih dni. Ob koncu so avtorji dodali, da številke kažejo, da bodo bodoči oblaki veliko težji in bolj grozeči, kot si lahko klimatologi danes predstavljajo. 

Slika 1: Para iz solarnih koncentratorjev že poganja turbine elektrarn

Slika 2: Preizkusi različnih rešitev sprejemnikov v Sandia National Laboratories v ZDA

Slika 3:  Prestrezanje energije sonca je lahko rešitev za danes in jutri