Člani nevladnih organizacij s področja varstva okolja in energetike smo v Strunjanu dne 6. februarja 2011 na posvetu »Obnovljivi viri energije so enakopravni drugim energetskim virom« v okviru priprav Nacionalnega energetskega programa - na osnovi zavedanja o nujnosti takojšnjega, učinkovitega odziva na podnebno-energetski izziv - sprejeli naslednja skupna stališča, ki zadevajo trajnostnoenergetske podprograme NEP:

1)    Izhajamo iz prepričanja, da spada pravica do trajnostne energije med temeljne ustavno zajamčene človekove pravice. Pri strateških odločitvah se mora upoštevati interese prihodnjih generacij.

2)    TEŠ je primer netrajnostne energetike in neodgovornega odločanja. Služba Vlade RS za podnebne spremembe je ocenila, da bo treba blok 6 okoli leta 2030 ustaviti zaradi negospodarnosti. Zahtevamo temeljito razpravo in odločanje na referendumu.

3)    Prenehati je treba tako s posrednimi kot tudi z neposrednimi subvencijami fosilnih netrajnostnih energentov in vpeljati zeleno davčno reformo.

4)    Zahtevamo, da se sistemsko uredi transparentno upravljanje z javnim kapitalom v energetiki tako da so v institucijah odločanja vključeni uporabniki in zagovorniki trajnostnerga razvoja. Civilna družba mora biti vključena v delovanje sistemskih operaterjev.

5)    URE ukrepi morajo biti prioriteta pri načrtovanju in izvajanju trajnostnoenergetske politike. Fosilne in druge netrajnostne vire je treba nadomestiti s trajnostnimi viri. Poudarek je na rabi znanih, že preizkušenih tehnologij zlasti za proizvodnjo in soproizvodnjo toplote na osnovi OVE v povezavi z daljinskimi sistemi ogrevanja.

6)    V transportnem sektorju je treba prednostno upoštevati plin in električno energijo. Biogoriva so sekundarnega pomena. Spodbujati je treba rabo javnega potniškega prometa.

7)    Načrtovanje in izvajanje ukrepov URE in OVE mora biti določeno z zakonom.

• Eksterne stroške proizvodnje energije iz fosilnih virov je treba vključiti v ceno energije, s čimer bomo poskrbeli za konkurenčnost OVE. Zelena davčna reforma naj bo - ob upoštevanju socialno ogroženih - sestavljena iz obdavčevanja fosilnih virov, davčne razbremenitve dela, fiskalne centralizacije okoljskih dajatev ter znižanja davčne obremenitve za izvedene URE in OVE ukrepe.

• Decentralizirani OVE in SPTE zmanjšujejo vpliv močnih interesnih skupin, ki danes obvladujejo energetiko. Decentralizacija proizvodnih elektroenergetskih kapacitet na regijski ravni prispeva k večji demokratizaciji procesa političnega odločanja. Hkrati ima pozitivne učinke na varnost, zanesljivost in samozadostnost oskrbe.

• Prepoznavanje URE in OVE ukrepov kot ključne komponente trajnostne razvojne strategije. Nosilci političnega odločanja se morajo zavedati pozitivnih makroekonomskih in razvojnoekonomskih učinkov spodbujanja URE in OVE kot so odpiranje novih in kvalitetnih delovnih mest, zmanjšanje energetske odvisnosti od uvoženih energentov, povečanje konkurenčnosti, izboljšanje trgovinske bilance in spodbujanje regionalnega razvoja.

• Treba je nadgraditi nizko- in srednjenapetostna omrežja v aktivna (pametna) omrežja, ki bodo sposobna koordinirati decentralizirane OVE in z namenom znižanja vršne moči aktivno upravljati s porabniki. Uvesti je treba dinamično tarifo tako za energijo kot za moč.

• Pri umeščanju tehnologij za izkoriščanje OVE v prostor je treba upoštevati načela ohranjanja biotske pestrosti in raznovrstnosti ter ekonomski potencial drugih rab prostora. Pri projektiranju je nujno potrebno upoštevanje okoljske etike. Minimalizirati je treba škodljive učinke umeščanja OVE v prostor ter v skrajnem primeru izvesti kompenzatorne ukrepe.

• Vzpostaviti je treba platformo za izmenjavo informacij in pregled nad aktivnostmi različnih akterjev, ki zastopajo URE in OVE sektor. Izboljšati je treba statistiko.

• Nacionalni energetski program ne zagotavlja izvajanja predvidenih ukrepov. Podzakonski akti so med seboj pogosto neusklajeni. Zato je treba zagotoviti krovno konsistentno zakonsko ureditev in enoznačno izvajanje predpisov.

• Polno upoštevanje določil aarhuške konvencije, ki določa zgodnje vključevanje javnosti pri umeščanju energetskih objektov v prostor. Zagotoviti je treba polno izvajanje mednarodnopravno zavezujočih dokumentov in predpisov EU s področja trajnostne energetike varstva okolja in narave.

• Izvesti je treba poenostavitev in enoznačnost upravnih postopkov, kar vključuje centralizacijo (vse na enem mestu).

• Pri izdelavi lokalnih energetskih konceptov je treba izdelati program URE in program nadomestitve fosilnih goriv z lokalno razpoložljivimi OVE.

Naši zaključki morajo biti upoštevani v novem Nacionalnem energetskem programu in v zakonu o izvajanju NEP.

Poleg članov nevladnih organizacij s področja varstva okolja in energetike so se posveta udeležili kot predavatelji tudi prof. dr. Dali Đonlagić, dr. Mihael Gabriel Tomšič, g. Jernej Stritih – direktor Službe Vlade RS za podnebne spremembe in prof. dr. Gojko Stanič.

Inštitut za obnovljive vire energije Kranj, Likozarjeva ulica 3, Kranj

Alpe Adria Green – mednarodna okoljska organizacija, Prešernova 26, Jesenice

erevija varčujem z energijo posvet strunjan božo dukić geosonda toplotna črpalka varčevanje energije energetika