Bralci revijo pozorno berejo, kar nas veseli. Dobivamo pohvale in pripombe, opozarjajo nas tudi na različne napake, ki so se nam vrinile v tekste, vse to pa pomeni, da bralci o vsebini tudi premišljujejo ter nanjo reagirajo. Velikokrat se pripombe nanašajo na napačno napisano enoto, v kateri so črke pravilne, njihova velikost pa ne. Za primer, oznaka KWh je napačna, saj se predpona »kilo« mora pisati z malo črko, torej kWh. Včasih nam jo zagodejo pisci, ki trmasto vztrajajo pri objavi svojega nedotaknjenega besedila, čeprav so v njem stilske, pomenske in pravopisne napake. Zagotovo pa je na prvem mestu po številu pripomb uvodnik objavljen v 21. številki z naslovom »Ogrevanje z letenjem«. V njem sem za ilustracijo škodljivih vplivov letalskega prometa omenil še »kemične repe«, ki po mojem mnenju spadajo med sodobne urbane legende. V tekstu sem predstavil izračun količin in v njem ugotovil, da so pravi problem milijoni ton, pardon, milijarde ton čisto običajnih letalskih izpuhov. V Los Angelesu na primer, so nekatere meteorološke meritve lahko izvedli samo v času, ko so teroristi porušili Dvojčka, zaradi česar so za dva dni zaustavili ves letalski promet nad ZDA. Drugače tam čistega neba brez izpuhov, sploh ne vidijo več.

Vse sem pregledal

Bralci mi priporočajo, da naj se najprej poučim, pregledam dostopno literaturo in šele nato pišem o kemičnih repih, o katerih očitno premalo vem. V pismih mi vedno pošljejo po več spletnih naslovov, na katerih je podrobno razloženo vse o tej temi.  Na njih se nahajajo krajši in tudi zelo obsežni teksti, poleg njih pa še dolgi posnetki predavanj z različnih srečanj, kjer udeleženci cele ure razpravljajo o kemičnih repih. Ubogal sem in za pregledovanje dokumentov in posnetkov porabil veliko časa in si naredil nekaj zapiskov. Vem od kod izhaja ideja, kdo je kaj predlagal in na čem temeljijo domneve, ampak zgodba je predolga, da bi jo podrobno razgrinjali. Kljub vsemu moram povedati, da me ves material, ki sem ga pregledal ne prepriča iz enega samega razloga. V njem ni nobenega kredibilnega dokaza, samo domneve in špekulacije.

Tisoče letal, tisoče ton goriva, milijoni ton izpuhov in nebo naj bi ostalo nedotaknjeno in čisto.

Odgovor bralcu

Do sedaj sem na »chemtrails« pisma in pripombe odgovarjal vsakemu piscu osebno, nekateri so tudi omenili, da ne želijo, da njihovo pismo ali njegov del uporabimo in objavimo. Zato sem iz enega od elektronskih odgovorov prekopiral odstavek, ki po mojem mnenju najbolj nazorno in na kratko opisuje, kaj me pri vsej zgodbi najbolj moti.

»Sam sem prvi, ki bi zagnal vik in krik, če bi imel v rokah trdne dokaze za vsaj eno trditev, ki se nanaša na skrivne dodatke v letalskih izpuhih. Na žalost pa tudi sami ugotavljate, da tak dokaz ali meritev ne obstaja. Nihče še ni zlezel v tanke z gorivom na kateremkoli letališču in iz njih vzel vzorca goriva, ga analiziral, ter iskal nenavadne dodatke. Pri milijonih litrov pretočenega letalskega goriva bi pa ja lahko nekje dobili vsaj eno kapljico. Nihče tudi ni meteorološkega balona opremil s sondo, da bi z njo poskusil vzeti vzorec plinov z neba, zamegljenega z letalskimi izpuhi. Pri vseh možnostih, ki jih ima na primer Greenpeace ali bogati časniki, ki iščejo senzacije, so za sedaj vse Chemtrails domneve ostale na ravni verskega prepričanja«.

erevija varčujem z energijo ekologija varčevanje energije