Kadar kriminalisti sumijo, da je žrtev nekdo zastrupil, jih ne zanima kri temveč telesne maščobe. Slednje so skladišče vsakovrstnih toksinov, ki smo jih s hrano vnesli v telo, zato zdravniki preobilnim pacientom vedno priporočajo počasno hujšanje. Na to so prvi opozorili opazovalci ptic selivk, saj jih je zanimalo, zakaj je po nočnem počitku polovica jate vzletela, ostale ptice pa so iz neznanega vzroka mrtve obležale na tleh. Vzrok je bila hrana, obremenjena s pesticidi in hitra poraba maščobnih zalog med poletom, ki jih telo ni moglo predelati in postopno izločiti. Naslednji žalosten dokaz za to trditev je zdravstveno stanje Eskimov, ki so trenutno najbolj bolna skupina ljudi na planetu. Zaradi zakonitosti okolja v katerem živijo se prehranjujejo z maščobnim tkivom tjulenjev, ki je nabito s strupi. Poleg njih so v nevarnosti severni medvedi, vendar ti ne bodo izumrli zaradi ogrevanja planeta ampak zaradi zastrupitve, ki povzroča genetske okvare, zlasti medvedjih samcev. Oboji se hranijo z živalmi, ki so mesojede in jedo ribe, ki jedo druge ribe. Sliko zaokrožuje še podatek, da zdravniki v ZDA v času nosečnosti ženskam odsvetujejo kakršnokoli prehrano, ki prihaja iz morja. To pomeni, da je najvarnejša hrana iz začetka prehranjevalne verige, plodovi rastlin in zelenjava, iz morja pa majhne ribe, s krajšo življenjsko dobo.

Plastiko in hrano bi bilo najbolje držati daleč narazen, zlasti takrat, ko prihaja do spremembe temperatur. Priprava v mikrovalovni pečici v originalni embalaži, ali domače shranjevanje živil v zamrzovalnik povzročijo, da sta hrana in plastika v stiku ko se topla pakirata, ohlajata, zamrzujeta, ponovno odtaljujeta in nato grejeta. S tem omogočimo, da mehčala in druge substance hitro in učinkovito prestopajo iz plastike v hrano, ki jo nato použijemo in toksine počasi skladiščimo v telesni maščobi. Enako se dogaja s pakiranimi izdelki, ki se od proizvodnje do police v trgovini, med transportom, nekajkratnim prelaganjem in čakanjem v skladiščih, večkrat ogrejejo in ohladijo. Strokovnjaki trdijo, da je eden od najbolj obremenjenih izdelkov, ki ga lahko najdemo na policah trgovin, jedilno olje v plastični embalaži. Olje je že samo po sebi topilec plastike, čas in temperaturne spremembe pa prehod strupenim snovem samo še olajšajo. Najboljša in absolutno nenevarna embalaža je steklo, za odkritje olja v steklenki pa se je v trgovini potrebno že kar potruditi.

Od sadja so najbolj obremenjene pomaranče in limone, zaradi pesticidov, ki se nahajajo na in v lupini. Predavatelja sta trdila, da se teh sadežev naj nebi niti dotikali, kaj šele, da bi jih jedli. Če običajno pomarančo pozabimo za nekaj mesecev globoko v predalu, ne bo zgnila ampak se bo samo izsušila. Plesni so na Zemlji že milijone let in se znajo dobro izogniti strupom. Hkrati pa delujejo tudi kot indikatorji za hrano, ki je manj obremenjena ali netoksična, velja torej pravilo, kar gnije in plesni je užitnejše. Svetovalna podjetja, ki se ukvarjajo z napovedovanjem trendov v prihodnosti, vedno priporočajo prehod na hrano iz okolja v katerem živimo. Poleg dobrega učinka na lokalno ekonomijo navajajo še zmanjšano porabo nafte za prevoze, boljšo možnost kontrole načina pridelave in korist, ki jo imamo od sveže hrane, polne vitaminov in hranilnih snovi. Danes slovenski krompir jedo Nemci, slovensko mleko pa Italijani. Mi pijemo madžarsko mleko in jemo romunski, albanski, nizozemski ali egiptovski krompir. Da o sadju in zelenjavi niti ne govorimo, saj bi se v seznamu pojavile skoraj vse države sveta. 

Če opazimo pojav strupov v okolju ali različne vrste okoljskega kriminala, je pravi naslov za prijavo policija. Oni imajo v svojih vrstah ljudi, ki so šolani za ta namen. Dober naslov je še krajevni tržni inšpektor, ki bo ob prijavi ukrepal. Seveda ne moremo prijaviti hrane, obremenjene z »E« dodatki in pesticidi, saj proizvajalci pazijo, da dogovorjena določena meja v posameznem pakiranju ni prekoračena. Strokovnjaki trdijo, da se povprečen prebivalec severne poloble, ki poje tri obroke na dan, zastrupi 50 krat na leto.

Dobra vest je torej spet bio prehrana, ki je strogo kontrolirana tudi s strani konkurence, in se je do sedaj izkazala za čisto. Je celo bolj varna od tiste na tržnici, zlasti če ne poznamo načina pridelave kmeta od katerega jo kupujemo. Bio pridelovalci se držijo strogih in sonaravnih pravil pridelave in z veseljem sprejemajo nenajavljene kontrolorje, ki vse leto preverjajo, če delajo v skladu s pravili. Zato je takšna hrana za nekaj stotinov dražja, vendar edino pravo gorivo, ki omogoča dolgo in nemoteno delovanje človeškega organizma.

Ladjarji, letalci, vozniki in danes še vsak posameznik, so lahko opremljeni z GPS napravami, ki nenehno kažejo pravo in najbližjo pot do cilja. Podobna naprava za razlikovanje med boljšo in slabšo prehrano še ne obstaja, pomagata pa znanje in informiranost. Ta del pa je odvisen samo od nas samih.