Hitrost, s katero naravi odvzemamo dragocene snovi in jih po zelo kratki dobi uporabe spreminjamo v odpadke, ves čas narašča. Z recikliranjem zajamemo samo del celih gor odpadkov, ki nato končajo na deponijah ali v naravi. Deponije se praviloma nahajajo v bližini mest, ki bodo počasi obkrožena z bolje ali slabše prikritimi kupi odpadkov. V Nemčiji 1000 ljudi letno odvrže kar 400 ton hišnih odpadkov, kar je zastrašujoča številka.

Čas razpadanja posameznih izdelkov pokaže posledice netrajnostnega obnašanja

Recikliranje ni rešitev

Recikliranje odpadkov danes proglašamo za osrednjo nalogo trajnostnega razvoja, ki pa človeštva ne more rešiti niti pred pomanjkanjem surovin niti pred zasipanjem z odpadki. Z recikliranjem problem samo odlagamo za nekaj deset let, saj nam uspe reciklirati povprečno samo okrog 2% surovin, morali pa bi jih 80%. Svetovna poraba jekla na primer izjemno raste, s starim železom pa pokrijemo samo 3% potreb. Pri tem so postopki recikliranja še velik porabnik energije in onesnaževalec. Prava rešitev tiči v zmanjšanju porabe, proizvodnji in uporabi čim bolj trajnih dobrin in spremembi potrošniških navad, ki smo si jih pustili vsiliti.