Realnost o termični obdelavi odpadkov

Stališče  zveze ekoloških gibanj  do  odločnega  »ne« sežigu  odpadkov

Zveza ekoloških gibanj Slovenije, nevladna okoljska organizacija že vrsto let spremlja stanje ravnanja z odpadki in ugotavlja velike nesmisle, ki se kažejo v obliki prevažanja odpadkov po Sloveniji in vztrajanja nekaterih samooklicanih ekologov pri odlaganju energijskih frakcij surovin.

Termična izraba odpadkov pred odlaganjem

V časopisu Večer nas je nedavno negativno presenetila objava gospe Petre Matos v rubriki »Okolje in družba«,  pod naslovom Odločen »ne« sežigu odpadkov, v kateri napoveduje odločen boj proti sežiganju odpadkov. To, kar je več kot očitno in na kar moramo opozoriti je, da  Matosova še vedno ne pozna prednostnega reda ravnanja z odpadki, ki jasno usmerja prioritete ravnanja z viri in med katerimi je termična izraba odpadkov pred odlaganjem in ne loči pojma sežigalnica od termičnega objekta. Zaradi pomanjkanja strokovnega znanja lahko zato takšna zavajanja o nameravani gradnji sežigalnic v Sloveniji zbegajo ljudi in to so škodljiva dejanja, za katera morajo osebe, ki namenoma zavajajo javnost tudi kazensko odgovarjati. V Sloveniji ni načrtovana gradnja sežigalnic, ampak potrebujemo objekte za termično izrabo goriva, ki je vsebovano v odpadkih, torej surovinah. Vsakemu je jasno, da se tudi pri nas gospodarstvo bori za surovine v odpadkih in zato je recikliranje zanimivo prav za vse frakcije, saj gre za surovine, ki se uspešno tržijo. Primer so Centri ponovne uporabe (CPU) so že nosilci idej, ki predstavljajo novost v Slovenskem prostoru in bodo v nekaj letih dosegli celo Slovenijo.

Tudi Zveza ekoloških gibanj aktivno sodeluje pri razvoju ideje v prakso in pri tem omogoča nastajanje zelenih delovnih mest.

Ministrstvo za okolje ne dela proti okolju

Zakonodaja nam omogoča sodobno in učinkovito ravnanje z viri, ki jih predstavljajo »odpadki« in to je zasluga sedanjega Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki ima pomembno nalogo na tem področju. Zato je zelo nespodobno govoriti, da ministrstvo dela proti okolju. To resnično ni več dopustno, saj gre za škodljiva dejanja in negativne vplive na družbo. Razloge izlivanja čustev samooklicanih ekologov seveda poznamo, saj so s takšnimi absurdnimi dejanji, kjer samo obsojaš druge in nič ne odgovarjaš za svoja dejanja uspeli zaradi svojih interesov in interesov stricev, ki jih navaja Matosova ki jih torej spremljajo, na zelo hiter način priti do sanjskih destinacij.

Realnost je povsem drugačna

Na področju ravnanja z odpadki smo v zadnjem času priča vse večjim zahtevam za pravilno ravnanje z odpadki, katerih cilj je snovna in energijska izraba odpadkov z minimiziranjem vplivov na okolje. Zakonodaja postavlja pred nas nove zahteve v pogledu lastnosti ostankov odpadkov, ki se lahko odložijo na odlagališče. Imamo resne težave, saj v naši državi nimamo dovolj infrastrukturnih objektov, ki bi omogočali predelavo odpadkov za doseganje zahtev odlaganja, predvsem kriterija energijske vrednosti odloženih odpadkov 6 MJ/kg suhe snovi in TOC v vrednosti 5% mase suhe snovi.

Zmanjševanje odpadkov na izvoru in ponovna uporaba prva med prioritetami

Mnoge razvite države so sprejele gospodarjenje z odpadki. Operativni program odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov za obdobje 2009-2013 jasno izkazuje cilje ter tehnične in finančne ukrepe. Glavna korist povezana z energijsko izrabo odpadkov je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je končala raziskavo o pozitivnih in negativnih vplivih pri energetski izrabi.  Raziskava je pokazala, da konvencionalni sistemi za energetsko izrabo odpadkov  (masovna sežigalnica)  imajo skupno emisijo CO2 1.100 kg/ tono odpadkov in 1.833 gramov CO2/kWh.

Glavna korist povezana z energijsko izrabo odpadkov je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Mednarodna agencija za energijo (IEA) je končala raziskavo o pozitivnih in negativnih vplivih pri energetski izrabi.  Raziskava je pokazala, da konvencionalni sistemi za energetsko izrabo odpadkov  (masovna sežigalnica)  imajo skupno emisijo CO2 1.100 kg/ tono odpadkov in 1.833 gramov CO2 / kWh.

Plastika med odpadki predstavlja največ nevarnega ogljika

Številna ocenjevanja so pokazala, da med 20-40% (odvisno od stopnje ločenega zbiranja papirja in organskih odpadkov) ogljika v komunalnih odpadkih  je fosilnega izvora (plastika). Preostanek izhaja iz biomase in se lahko smatra kot obnovljiv vir.  Tako je neobnovljiv element emisij približno 367 gramov CO2/kWh ( 20% od skupnih 1.833 gramov CO2/kWh ). Če so nenevarni odpadki odloženi na odlagališču,  nastane približno 70 kg metana (dejansko med 50 -100 kg) iz vsake tone odpadkov. Ker ima metan višji toplogredni potencial (23 krat bolj od CO2) je to enakovredno 1.610 kg CO2/tono odpadkov. S proizvodnjo trdnih goriv iz nenevarnih odpadkov (RDF, SRF) se posledično tudi zmanjšajo emisije iz odlagališč, zaradi manjših količin odloženih odpadkov. 

Trdna goriva iz odpadkov imajo širok obseg uporabe

Trdna goriva,  pridobljena iz nenevarnih odpadkov, predstavljajo širok obseg uporabe odpadnih materialov, ki so predelani na način, da njihova skupna karakteristika ustreza  tehničnim  specifikacijam, ki so zahtevane v skladu z Uredbo, tako po kriterijih njihovih kemijskih, fizikalnih in energijskih lastnosti.  Med te odpadne materiale prištevamo ostanke iz razvrščanja komunalnih odpadkov in njim podobnim odpadkom iz industrije in obrti, odpadna blata, ipd.

Glede na omejene zaloge primarnih energetskih virov, je proizvodnja alternativnih goriv vse bolj aktualna in ima dolgoročno perspektivo. To je spoznala večina držav, članic EU, kjer smo priča stalnemu večanju deleža alternativnih goriv pri porabi energentov. Pričakujemo, da bo alternativno gorivo iz odpadkov postalo tudi v Sloveniji pomemben faktor pri dopolnjevanju strategije ravnanja z odpadki in s tem prispevalo k zmanjšanju porabe primarnih energetskih virov v cementarnah, toplarnah in termoelektrarnah, pa čeprav v prvi fazi v majhnem obsegu. Vprašanja o smiselni uporabi alternativnih goriv so danes odveč, saj je odlaganje neobdelanih odpadkov postalo nedovoljeno, drago in na dolgi rok zagotovo ne predstavlja rešitve.

Ali res ne potrebujemo sodobnih termičnih objektov?

Ker ZEG ne bo dovolil zavajanja javnosti s strani samooklicanih ekologov, javno poziva zakonca Matos, da ju pri dogovorjenem izvajalcu javne službe čaka več ton odpadkov, za katere trdita, da jih je mogoče snovno reciklirati. Za celotno količino odpadkov imata na voljo v Sloveniji infrastrukturo in naj te frakcije v praksi reciklirata. Ker bomo javno ponudbo za dokaz verodostojnosti informacij spremljali, bomo tudi javnost obveščali, kdaj bosta snovno reciklirala pripravljene tone odpadkov in dokazala, da ne potrebujemo sodobnih termičnih objektov.