Na prvi pogled je ideja odlična. Na bioetanol lahko gledamo kot gorivo bodočnosti, saj so rastline CO2, ki izhaja iz izpuha vozila, pred tem porabile za svojo rast.
Poljščine za pridobivanje etanola zrasejo vsako leto znova, poleg tega lahko razne žitarice, koruzo in sladkorni trs sadimo na površinah, ki jih pred tem nismo namenili pridelavi hrane. S takšnimi utemeljitvami pristaši biogoriv prve generacije delajo reklamo za svoje proizvode. Pri tem gre za goriva izdelana iz sladkorjev, škroba, rastlinskih olj, živalskih maščob in žitaric, torej iz hrane. Etanol je cenejši kot bencin, ampak samo zaradi nižjih davkov in nižje energetske gostote na liter goriva. Zato je zanimiv, dober za posel in na prvi pogled tudi za okolje. Ker pa število vozil in njihova poraba stalno rasteta, se pojavlja vprašanje, ali nam lahko avtomobili pojedo hrano.
 |
Biogoriva so dober posel, zato se pritisk različnih skupin na tem področju povečuje. Evropski parlament je pred časom sprejel odločitev, da bo proizvodnja biogoriv iz rastlin za prehrano v EU v bodoče omejena. Kljub temu lobiji ne popuščajo in poskušajo trg agrarnih goriv razširiti, da bi dobil industrijske razsežnosti in zato prinašal tudi višje dobičke. Pri tem trdijo, da z biogorivi izboljšujejo klimatsko bilanco države. V ozadju poteka še tiha sprememba namena rabe kmetijskih zemljišč. Na videz je vse po starem, saj s pogledom na polje cvetoče oljne repice ne moremo ugotoviti, ali je namenjena za hrano, ali za pogon avtomobilov. Pravi problem pa se skriva drugje. Kadar evropski kmet svoj pridelek nameni proizvodnji goriva, mora manjkajoče zrnje dobiti drugje. Kar pomeni, da nekje v Afriki pridelujejo hrano za njegove živali na površinah, ki bi jih potrebovali za pridelavo hrane zase. To se imenuje indirektno kmetijstvo, v resnici pa povzroča povečevanje svetovne lakote.
Biogoriva iz hrane so zato vprašljiv produkt, čeprav veliko držav še vedno investira v ta posel. Na srečo se prvi zagon že zmanjšuje, saj je hrana pomembnejša. Po zadnjih ugotovitvah pa okoljske koristi ni, ampak planetu povzroča dokazano škodo. Trenutno lahko z biogorivi zmanjšamo količino toplogrednih plinov, ki izhajajo iz izpuha avtomobila, za 30% do 60%. Vendar je to samo prvi učinek, ko seštejemo še vse ostale postopke, ki jih izvajamo med predelavo in njihove posamezne obremenitve okolja, se izkaže, da je končna obremenitev veliko večja kot pri fosilnih gorivih. Švicarski inštitut EMPA je izvedel raziskavo in ugotovil, kakšne posledice na planet ima bencin v primerjavi z različnimi biogorivi. Prvi primer, bioetanol iz brazilskega sladkornega trsa zmanjša izpuh toplogrednih plinov za 60%, skupna obremenitev okolja pa je za 30% višja, kot če bi vozili na bencin. Dizel iz palmovega olja odda 40% manj toplogrednih plinov, okolje pa obremeni za 30% bolj kot bencin. Posebej slab je učinek bioetanola iz ameriške koruze, saj odda samo 15% manj toplogrednih plinov, okolje pa obremeni za 150% bolj kot bencin.
Pravo obremenitev okolja lahko ugotovimo šele s pogledom na celotno sliko. Zato moramo upoštevati tudi požig ogromnih površin tropskih gozdov za nova polja, ki v zrak spusti na tone CO2, saj, aerosolov in dioksinov. Prišteti je potrebno še stroje in porabo nafte za obdelavo, pa uporabljena gnojila in pesticide. Koruza za etanol v ZDA neposredno povzroči uvoz hrane in krmil od drugod, vse to spet na naftni pogon. Polja so osiromašena, pregnojena in zakisana, humus pa izginja. Najvišjo obremenitev okolja med vsemi bioenergenti pa povzroča v Evropi pridelan etanol iz rži. Da o porabi vode za namakanje sploh ne govorimo, saj za liter biogoriva potrebujemo povprečno 3500 litrov vode. Zato je bencin z dodatkom alkohola, na žalost, brca v temo. Torej, roke stran od biogoriv iz hrane.
Malo bolje se bodo verjetno odrezala biogoriva druge generacije, ki niso izdelana iz hrane. Biodizel lahko izdelamo iz katerekoli biomase, žagovine, slame ali odpadkov, glavni pogoj je, da je snov zmleta in osušena. Material na hitro ogrejejo in ohladijo, pri tem nastaneta koks in plinasti del, ki ju nato spremenijo v brozgo, ki ima visoko energijsko vrednost. Pogoj je seveda cena, ki mora biti nižja od goriv iz nafte. Odpadno biomaso najdemo povsod, zato niso potrebne dolge transportne poti od vira do predelovalnice. Danes že deluje nekaj pilotskih naprav, na pravo industrijsko proizvodnjo pa bo potrebno še počakati.
Najpomembnejše pa je, da so današnji avtomobili z motorjem na notranje zgorevanje naprave z izjemno slabim izkoristkom. Karkoli bomo nalivali v njihove rezervoarje bo čista zguba. Zaradi kemičnih in toplotnih izgub, trenja, sevanja in porabe pomožnih naprav, znaša oddana moč na sklopki samo še 22% od vsakega vloženega litra bencina. Izkoristek nato močno zmanjšajo še trenje v gumah in zračni upor. Zato prava rešitev okolju prijazne mobilnosti niso biogoriva ampak vozila na električni pogon.
