Govorice o zdravilni vodi, ki naj bi se nahajala v Snoviku, so prebivalce okoliških vasi vznemirjale že od preloma prejšnjega stoletja naprej. Domačini so pogosto hodili k prosto iztekajoči se vodi pri Kovaču namakat noge in roke. Mnogi so jo odnašali domov za pitje, ker se je kmalu razširil glas, da blagodejno deluje na prebavo.

Leta 1953 so se začele prve analize vode in tal ter raziskave za morebitno izkoriščanje termalne vode. Tako je bilo v obdobju štiridesetih let - od leta 1953 do 1994 na območju vasi Vaseno in Snovik postavljenih 15 raziskovalnih vrtin za črpanje termalne vode. Projekt sta vodili KS Srednja vas in Občina Kamnik. Kasneje sta bili narejeni še dve vrtini v vasi Potok pod vodstvom podjetja Zarja Kovis Kamnik. Iz njih je po 1 km dolgem cevovodu speljana voda do lokacije Term. Voda, ki pride na površje ima 30,6 oC.

Leta 1994 je bil postavljen prvi poskusni bazen. Majhni plastični bazen je v letih do 2001 privabil preko 70.000 obiskovalcev, predvsem iz Kamnika, Kranja in Ljubljane. Zaradi dobrega obiska je padla odločitev o postavitvi večjega termalnega kopališča. Junija 2001 se je odprl zunanji termalni bazen s preko 500 m2 vodnih površin. Ta bazen se je jeseni pokril in januarja 2002 se je odprla pokrita termalna riviera. Julija 2003 se je postavil nov zunanji bazen iz nerjaveče inox mase, hkrati so se povečale garderobe. Skrb za lačne kopalce je prevzela restavracija Potočka. V želji po povečanju ponudbe za sprostitev so se uredili prostori za fizioterapijo, masaže, ljubiteljem savnanja in knajpanja pa so na voljo različne savne. Ponudbo savn dopolnjuje snežni prostor, v katerem je temperatura -5oC. Junija 2005 je bilo odprtih prvih 24 apartmajev, v juliju 2006 dodatno še 15 apartmajev in 30 dvoposteljnih sob. Leta 2007 bo skupno na voljo 420 ležišč.
To je kratka zgodovina o nastanku in delovanju, kot radi rečemo, najvišje ležečih toplicah  v Sloveniji.

Pri odločitvah o gradnji takega objekta v neokrnjeni naravi doline potoka Snoviščice v Tuhinjski dolini je vedno bila prisotna tudi skrb za okolje. Ob predpostavki, da se   bo z umestitvijo kompleksa termalnega kopališča v dolini povečal promet in s tem onesnaževanje z izpušnimi plini avtomobilov, so se prebivalci zaselka Snovik odločili, da bodo zmanjšali te vplive, za tisti čas na dokaj nenavaden način. V poletnem obdobju so se odrekli pripravi tople vode s kurilnim oljem  in se odločili, da bodo na svoje strehe vgradili sprejemnike sončne energije, s katerimi bodo dobili dovolj brezplačne toplote za pripravo tople sanitarne vode. V organizirani skupini za samogradnjo so ob pomoči strokovnjakov in na orodjih Gradbenega Inštitura ZRMK sami izdelali absorberje. O tem projektu smo v tej reviji že pisali.

Izkoriščanje odpadne vode - toplotna črpalka voda/voda
Podjetje ZARJA KOVIS, ki vodi izgradnjo Term Snovik si že od samega začetka prizadeva zgraditi okolju prijazne terme, poleg tega pa zagotoviti čimboljšo ekonomiko obratovanja.
Konkretne priprave na realizacijo projekta uporabe obnovljivih virov in okolju prijaznih tehnologij so se začele z izbiro ustreznih naprav in tehnologij glede na okoliščine in razpoložljive vire. Projekti za PGD so bili izvedeni v letu 2003, izdelava projektne dokumentacije za izvedbo in montaža pa je potekala od avgusta do sredine oktobra 2004.  Prva misel je bila kako izkoristiti toploto odpadnih voda, ki se pojavljajo pri pranju bazenskih filtrov, odpadnih voda od tušev in prelivov kompenzacijskih bazenov. Odločitev je bila na dlani toplotna črpalka voda/voda. Merilo za določitev moči toplotne črpalke je bil pomemben podatek, kakor tudi koliko odpadne vode se dnevno prečrpa v rezervoar odpadne vode. Pokazalo se je, da se v rezervoarju odpadne vode v poletnih mesecih zbere dnevno od 80 do 120 m3 odpadne vode, v času izven sezone pa je te vode od 50 - 80 m3 dnevno.
Na podlagi tega je bila izbrana toplotna črpalka voda/voda z naslednjimi podatki:

•          količina odpadne vode 3,6 m3/h

•          količina sveže vode 3,6 m3/h

•          toplotna moč 73 kW

•          delovna moč kompresorja 8,8 kW

•          temperatura sveže vode; vstop  26oC

•          temperatura sveže vode; izstop 40,1oC

•          temperatura odpadne vode; vstop  30oC

•          temperatura odpadne vode; izstop  15,6 oC.

Naprava je sestavljena iz dveh samostojnih enot, ki imata skupaj  toplotno moč 73 kW in prečrpata 3,6 m3/h odpadne vode. Vsaka enota je sestavljena iz rekuperatorja, izparilnika, kondenzatorja, kompresorja, sistema za samočiščenje odpadne vode ter elektrokomandne omare z DDC regulacijo z vsemi pripadajočimi tipali. Pred vstopom v toplotno črpalko je postavljen grobi filter z vgrajeno košaro, z možnostjo izvleka in ročnega čiščenja.
Ogreta voda se koristi za segrevanje notranjega in zunanjega bazena, whirlpoola ter kot sanitarna voda, ki se shranjuje v dveh akumulatorjih po 2000 litrov. Črpalka dnevno obratuje povprečno 20 ur, pri čemer prečrpa okrog 70 - 80 m3 odpadne bazenske vode. Glede na to, da je v določenih konicah izven sezone odpadne vode premalo, se skozi toplotno črpalo vodi tudi termalna voda, s čimer se zagotavlja možnost stalnega obratovanja, ter s tem še  večje izkoriščenosti toplotne črpalke.

Izkoriščanje odvečne toplote zraka - toplotna črpalka zrak/voda
V tehničnem prostoru pod bazeni se vsakodnevno sprošča odvečna toplotna, ki nastane pri delovanju hladilnih kompresorjev. Ker temperatura presega 30oC so strokovnjaki  ocenili da je možno izkoristiti okrog 5 - 7 kW toplotne moči  zraka, ki bi jo lahko uporabili za segrevanje sveže termalne vode.
Za ohlajevanje prostora in za koristno izrabo odvečne toplote zraka je bila vgrajena toplotna črpalka zrak/voda, ki se sestoji iz ohišja, filtra G4, ventilatorja, toplotne črpalke z direktnim zračnim izparilnikom, vodnim kondenzatorjem in kompletno elektro komandno omaro z DDC regulacijo in tipali.

Karakteristike toplotne črpalke zrak/voda:

•          toplotna moč  10 kW

•          delovna moč kompresorja  3 kW

•          pretok zraka 1500 m3/h

•          el.moč ventilatorja  0,5 kW

•          temperatura sveže vode; vstop  26oC

•          temperatura sveže vode; izstop  40oC

•          temperatura zraka; vstop  24oC

•          temperatura zraka; izstop  14oC

Pridobljena energija  se koristi v iste namene kot iz toplotne črpalke voda/voda.

Izkoriščanje sončne energije
Zaradi ugodne lege in južne orientacije so na ravno streho restavracije in recepcije objekta Term Snovik namestili 24 vakuumskih sprejemnikov sončne energije v skupni neto kvadraturi 81 m2. Kolektorji so povezani preko bakrenih cevi s solarno postajo, ki je locirana v kleti. Povezovalne cevi so trdo spajkane in dobro izolirane s toplotno izolacijo, da se čimbolj zmanjšajo toplotne izgube prenosa toplote od sprejemnikov do toplotnih izmenjevalnikov. Temperatura v sprejemnikih se v poletnih mesecih povzpne tudi preko 150oC.
Solarni sistem ima dva toplotna izmenjevalnika za prenos toplote na bazensko vodo. V kolektorskem - primarnem krogotoku je prenosni medij mešanica glikola in vode v razmerju 40/60, kar preprečuje zamrzovanje sprejemnikov sončne energije v zimskem obdobju in tako omogoča celoletno obratovanje sistema. V sekundarnem delu od toplotnih izmenjevalcev do porabnikov toplote pa je medij voda.

V poletnih mesecih s sprejemniki sončne energije ogrevajo vodo v  zunanjem bazenu, v prehodnem obdobju, ko je zunanji bazen zaprt, pa je ta  energija preusmerjena na ogrevanje notranjega bazena.
Sistem delovanja sončnih kolektorjev je reguliran tako, da je vklop obtočnih črpalk  pogojen s temperaturno razliko med sprejemniki in temperaturo ogrevane bazenske vode. Ta znaša pet stopinj
Vsakoletni prihranek pri porabi utekočinjenega naftnega plina, ki je uporabljen kot osnovni energent v plinski kotlovnici znaša od 62.000 do 78.000 litrov, kar pomeni od 500 do 550 MWh toplotne energije.
Stroški za energent so se tako znižali za 25.000 do 29.000 evrov na leto, zatrjuje g. Martin Pančur, ki je v Termah Snovik zadolžen za načrtovanje in spremljanje energetike. In kar je še posebej pomembno, zaradi vgradnje toplotnih črpalk in sprejemnikov sončne energije so se zmanjšale emisije CO2 za več kot 150 ton na leto, medtem, ko so se emisije Nox zmanjšale za okrog 153 kg na leto.

V letu 2005 so v Portorožu na 7. srečanju energetskih menedžerjev terme Snovik prejele nagrado za najučinkovitejši projekt v Sloveniji, g. Pančur in njegov sodelavec g. Franc Stele pa naziv energetski projektant leta 2005.
Prejete nagrade niso uspavale vodstva in direktorja Term Snovik g. Ivana Hribarja. V letih 2004 - 2006 so zgradili pet apartmajskih objektov, s skupno 39 apartmajskih enot in cca 156 ležišči.
Zgradili so še tri objekte s 36 apartmajskimi enotami in ca 144 ležišči. Vse enote imajo vgrajene inteligentne krmilnike energije. Elektrika in ogrevanje v apartmaju se vklopi samo, ko je gost v njem prisoten. To omogoča kartični sistem. Ko gost zapusti apartma in odide na kopanje ali sprehod, se izključi ogrevanje in vsi električni porabniki v apartmaju razen hladilnika.
Ogrevanje prostorov deluje v treh režimih delovanja in sicer; normalni režim ogrevanja, pri katerem lahko gost spreminja temperaturo v prostoru poljubno,  reduciran režim delovanja, ki se vklopi kadar apartma ni zaseden in protizmrzovalni režim, ki deluje, kadar apartma dalj časa ni zaseden. V primeru, da okna in vrata ostanejo odprta, se izklopi ogrevanje in se vklopi po določenem času ali ob povečanem padcu temperture, protizmrzovalni režim. S takim sistemom učinkovite rabe energije so doseženi prihranki v višini do 40%.

Kotlovnica na lesno biomaso
V marcu leta 2007 so v Termah Snovik zagnali novo kotlovnico na lesno biomaso moči 500 kW. Kotlovnica je namenjena pripravi toplote za celoten sedaj izgrajen kompleks Term in skoraj v celoti nadomešča obstoječo plinsko kotlovnico na utekočinjen naftni plin. Vgrajen sodoben kotel na lesne sekance omogoča popolno zgorevanje in popolno kontrolo procesa zgorevanja s pomočjo lambda sonde. Meritve emisij so pokazale, da so izpusti daleč pod dovoljenimi, izmerjen izkoristek kotla pa je 96%. Kotlovnica je opremljena z avtomatskim transportnim sistemom, varovanjem proti povratnem ognju, avtomatskim vžigom, multiciklonskim odstranjevalcem prašnih delcev iz dimnih plinov, avtomatskim odpepeljevanjem in avtomatskim nadzorom  preko računalnika in GSM povezave. Gorivo dobavlja lokalni kmet, ki je ob enem tudi deležnik v Termah Snovik in še nekaj drugih lokalnih dobaviteljev. Terme Snovik so z odgovornim in pametnim načrtovanjem in ravnanjem zagotovile, da lahko obiskovalci polega kopanja v termalni vodi uživajo v neokrnjeni naravi in čistem zraku, lokalno prebivalstvo pa je dobilo delo in zaslužek. Zaradi vsega navedenega si Terme Snovik in zaposleni zaslužijo vso pohvalo in so lahko za zgled vsem, ki nikakor ne morejo preiti od velikih besed o potrebnosti večje uporabe obnovljivih energijskih virov in energijske učinkovitosti k dejanjem. Ta primer kaže, da je to mogoče. •