Slovenski okoljski javni sklad je ustanovljen z namenom, da omogoča finančno pomoč in kreditira državljane in organizacije ter s tem pospešuje vlaganja v varstvo okolja. Del denarja je namenjen kreditiranju, če pa razmere to dopuščajo, so za te namene na razpolago tudi nepovratna sredstva. S tem sledimo tudi skupni okoljski politiki Evropske skupnosti.

Nekaj predelav na stavbi in ob njej za katere lahko dobimo okoljski kredit

Varčevalni in okoljski ukrepi

Vsako zmanjšanje porabe kuriv pomeni tudi ugoden učinek na okolje. Z ukrepi, ki so jih kreditirali v lanskem letu smo izpuste CO2 pri nas zmanjšali kar za 722 ton letno, porabo energije pa za 4,1 gWh letno. Vsako leto objavijo javni poziv, v katerem navedejo, za kakšne namene bodo na razpolago krediti. Poleg podpore ukrepom, ki so prikazani na risbi, bomo od Eko sklada lahko dobili povrnjen del kupnine tudi za izboljšanje učinkovitosti ravnanja z vodo, gradnjo nizkoenergetske ali pasivne stavbe in nabavo osebnih avtomobilov, motornih koles ali koles z motorjem, in sicer na električni ali hibridni pogon, pri katerih znašajo emisije CO2 v kombiniranem načinu vožnje, po podatkih proizvajalca, največ 110 g/km.

Meje moči in drugi pogoji

Fotovoltaični sistemi, vetrnice za proizvodnjo elektrike, majhne elektrarne in mikrokogeneracijske naprave smejo imeti nazivno moč do 50 kW. Kurilne naprave morajo imeti izkoristek večji kot 90%, izpuste prašnih delcev manjše kot 50 mg/m3, peči na polena pa obvezno prigrajen hranilnik toplote velikosti vsaj 50 litrov na kilovat moči kotla. Zastekljena okna in vrata morajo imeti toplotno prehodnost manjšo ali enako U=1,3 W/m2, ki velja za ves element, steklo z okvirjem. Toplotna izolacija fasad ne sme biti tanjša od 15 cm, poševna streha ali strop proti neogrevanemu podstrešju debela najmanj 25 cm, enako velja za poševno streho. Centralni sistem za prezračevanje z vračanjem toplote bo deležen podpore, če je vgrajen v stavbo, ki najmanj 25% svojih toplotnih potreb za ogrevanje prostorov in vode, krije z obnovljivimi viri. Prezračevalna naprava pa mora biti sposobna prestreči najmanj 80% toplote odpadnega zraka.

Lani so največ kreditov namenili za izboljšanje učinkovitosti rabe energije

Uspešno lansko leto

Lani so podpisali 305 kreditnih pogodb, od tega 255 s področja učinkovite rabe energije in 50 s področja rabe obnovljivih virov energije. Velik del sredstev je bi namenjen izolaciji fasad, streh in tal, vgradnji sodobnih oken in nakupu 85 različno velikih gospodinjskih aparatov energijskega razreda A. Podprli so vgradnjo 34 kondenzacijskih kotlov ter dodali delež pri nakupu 26 vozil na hibridni pogon. Kreditirali so tudi zamenjavo in ustrezno odlaganje 18.700 m2 strešnih kritin, ki vsebujejo azbestna vlakna ter 4 zbiralnike deževnice. Našteli smo samo del lanskih podpor, da bi s številkami ilustrirali o kakšnem številu prijav govorimo.

Urejanje papirnih zadev za pridobitev kreditov je najbolje prepustiti izvajalcem, ki naprave vgrajujejo, trenutno stanje in razpoložljivost sredstev pa lahko preverimo na spletni strani Ekosklada (www.ekosklad.si) saj se pogoji vsako leto malenkostno spreminjajo.