V stanovanjih smo pozimi v kratkih rokavih, poleti v trgovinah in na drugih javnih prostorih pa v suknjah, ker nas zaradi pretirane klimatizacije zebe; to pa nista edini z zdravo pametjo sprti potrati energije pri nas, opozarja energetski poznavalec in naš sogovornik Franko Nemac

Nedavna jedrska nesreča na Japonskem je odprla številna vprašanja o proizvodnji in porabi različnih vrst energije po svetu. Seveda bodo posledice prej ali slej prišle tudi do nas. O tem, kako bomo spremenjene razmere čutili navadni smrtniki, kako postati energetsko čim varčnejši in kako z energijo zaslužiti, smo se pogovarjali s Frankom Nemcem, direktorjem agencije za prestrukturiranje energetike .

Jedrska nesreča na Japonskem bo, kot kaže, pomembno vplivala na ponudbo energije. Kako bo to po vašem mnenju vplivalo na cenovna razmerja različnih vrst energije?

Jedrska nesreča je dogodek izrednih razmer z zelo neprijetnimi posledicami za veliko število ljudi. Kratkoročno lahko vpliva na cene energije zaradi špekulacij na trgih, manj zaradi pomanjkanja energije. Jedrske elektrarne imajo manjši delež v proizvodnji električne energije kot obnovljivi viri. Izjema so le posamezne države - Francija, ZDA, Belgija, Japonska, Slovenija, Nemčija ... Te države ne bodo takoj ustavile svojih zmogljivosti, bodo pa verjetno ustavile ali odložile priprave na gradnjo novih. Dolgoročno je jedrske elektrarne mogoče nadomestiti z učinkovitejšo rabo energije in obnovljivimi viri.

Kako bodo te spremembe vplivale na male ljudi, gospodinjstva?

Cene energije se bodo postopno višale. To bo pomenilo, da bomo plačevali več za bencin, kurilno olje, plin in električno energijo. Višanje cen fosilnih goriv bo relativno cenilo obnovljive vire in pospešilo njihovo izgradnjo. Pametne bo to prisililo, da bodo začeli razmišljati, kako ob višji ceni energije plačati enako ali manj kot prej. Večina pa kratkoročno ne bo naredila nič in bo kazala na drago državo in visoke davke ter zahtevala znižanje cen.

Smo Slovenci energetsko varčni?

Na splošno nismo. Vedno se vprašamo, ali se splača varčevati. Koliko bom sploh prihranil? Naj povem primer: povprečno gospodinjstvo plača mesečno 30 do 50 evrov za električno energijo, kar pomeni, da bi bil desetodstotni prihranek od tri do pet evrov. Marsikomu se zdi, da to ni denar, za katerega bi se bilo vredno truditi. Seveda pa desetodstotni prihranek na ravni Slovenije pomeni letni prihranek 1.100 GWh ali vrednostno tretjino nove TEŠ 6. Verjamem, da nihče ni postal bogat, ker je veliko prihranil, temveč zato, ker je veliko zaslužil. Seveda pa je za veliko večino ljudi življenje sestavljeno iz velikega števila majhnih odstotkov, ki v seštevku prav tako dajo pomembne rezultate...