Strokovnjaki za zdaj le ugibajo, v kolikšnem času se bo Japonski, tretjemu najmočnejšemu gospodarstvu na svetu, uspelo postaviti na noge, a tudi, kakšna bo nadaljnja usoda jedrskih elektrarn, tako v tej državi kot na svetu. Po podatkih Svetovnega jedrskega združenja (WNA) nuklearke, ki jih ima 29 držav, proizvedejo približno 15 odstotkov vse električne energije na svetu.

Če ne bi bilo japonske katastrofe, ki morda naznanja konec jedrske dobe, bi se število nukleark na svetu v prihodnjih treh desetletjih lahko podvojilo. Te napovedi se zdaj obračajo na glavo.

• EU: priprava testov stresa za vseh 153 jedrskih central v članicah.

 

• Nemčija: ustavitev sedmih od skupno 17 nemških jedrskih elektrarn (tistih, zgrajenih pred letom 1980) in zamrznitev načrtov o podaljšanju življenjske dobe nukleark do leta 2030.

 

• Švica: zamrznitev obnove treh od petih jedrskih elektrarn, napovedana proučitev energetske strategije.

 

• Indija: preverjanje potresne varnosti v 20 nuklearkah in premislek o gradnji 18 novih.

 

• Francija, ZDA: najbolj projedrski državi na svetu (Francija ima 58 nukleark, ZDA 104) se jedrski energiji ne odpovedujeta, prvič pa poudarjata pomen alternativnih virov.

 

• Kitajska: ustavitev načrtovanih jedrskih projektov in skrben pregled 18 delujočih nukleark.

 

• Venezuela, Tajska: zamrznitev načrtov o gradnji prve jedrske elektrarne.

Čeprav nekatere države še vedno načrtujejo gradnjo novih ali popravilo starih nukleark (od Estonije in Italije do Belorusije in ZDA), se na energetskih trgih že občuti japonska katastrofa. Dražijo se električna energija, dražji so plin, premog in emisijski kuponi, podražitvam za zdaj kljubuje le nafta....