Produkcija mikroalg nekajkrat presega produkcijo najpogosteje uporabljenih energetskih rastlin, zato je algna biomasa dober obnovljiv energetski vir.

Mikroalge so eno- do nekajcelični vodni organizmi, ki s fotosintezo sončno energijo skladiščijo v obliki biomase,

pojasnita Borut Lazar in Robert Reinhardt iz podjetja AlgEn . Ker njihova produkcija nekajkrat presega produkcijo najpogosteje uporabljenih energetskih rastlin, je algna biomasa lahko zanimiv obnovljiv energetski vir.

Raziskave, povezane z algnimi tehnologijami, so bolj aktualne v času naftnih kriz in tako zdaj samo v Evropi več kot sto ustanov ali podjetij raziskuje in razvija algne tehnologije. A tehnologije za proizvodnjo algne biomase so še na začetku razvoja.

»Pojavljajo se prvi večji projekti, s katerimi bo mogoče potrditi ocene visoke produktivnosti mikroalg v velikem obsegu,« pravita Lazar in Reinhardt. Dodata, da lahko algno biomaso uporabljamo tako za izdelke z nizko dodano vrednostjo, na primer biogoriva, kakor tudi za krmo, hrano, prehranske dodatke, biološke učinkovine in za izdelke z najvišjo dodano vrednostjo, kot so biološko izdelana zdravila.

Za gojenje alg ne potrebujemo kmetijskih površin

Algne tehnologije lahko uporabimo pri pridobivanju energije, bioplina in etanola, saj so alge verjetno najboljši pretvornik sončne energije v biomaso, ugotavljata sogovornika. Opozarjata pa, da se moramo za učinkovito in ekonomično uporabo še kaj naučiti, a je potencial alg velik. »Če primerjamo površine, ki so potrebne za pridobivanje biogoriv, s ciljnimi količinami, na primer 10 odstotkov transportnih goriv v letu 2020, ugotovimo, da so ti cilji tako rekoč nedosegljivi - za doseganje takega cilja bi morali v Sloveniji porabiti okrog 31 odstotkov kmetijskih površin, ki so v uporabi. Z algami pa bi bilo mogoče enako količino biogoriv pridobiti na približno 0,35 odstotka celotne površine, saj za gojenje alg ne potrebujemo kmetijskih površin.«

Sogovornika trdita, da bi, če bi želeli nadomestiti vsa fosilna goriva za potrebe evropskega prevoza, potrebovali 400 milijonov kubičnih metrov lipidov in 9,25 milijona hektarjev, kar je približno toliko, kolikor je velika Portugalska. Če to površino razdelimo med vse sredozemske države, dobimo zelo obvladljive površine. »Hkrati bi ob taki proizvodnji pridelali tudi 400 milijonov ton proteinov, ki so primerni za krmo ali prehrano, kar daje jasen odgovor na vprašanje hrana ali gorivo.«...