Povprečna moč bioplinskih naprav, v Sloveniji zgrajenih v zadnjih letih, znaša en megavat

V Sloveniji so se bioplinske naprave začele graditi po letu 2002, danes je njihova skupna instalirana moč slabih 16 megavatov. Premalo pa se pri njih izrablja toplota, ki nastaja pri soproizvodnji.

Na karti so predstavljene (kmetijske) bioplinske naprave. Največja je v Lendavi in ima 4,2 megavata nazivne električne moči kogeneratorske enote. Dejansko je to že industrijski tip bioplinske naprave. Najmanjša je v Savinjski dolini na kmetiji Flere, ki je velika 270 kilovatov. Povprečna moč bioplinskih naprav, zgrajenih v zadnjih letih, znaša en megavat. Tri od prikazanih bioplinskih naprav (Koto, Bioenerg, Ilirska Bistrica) so pogojno kmetijske, ker uporabljajo tudi substrat, ki ne izvira iz kmetijstva.

Gradnja kmetijskih bioplinskih naprav se je v Sloveniji začela po letu 2002, ko je vlada sprejela ustreznejše cene za elektriko, proizvedeno iz bioplina, pravi Tomaž Poje s Kmetijskega inštituta Slovenije . Do letošnjega oktobra pa je skupna instalirana električna moč na kogeneracijskih (kmetijskih) bioplinskih napravah dosegla 15,8 megavata. Ob tem Poje opozarja, da se toplota, ki pri tem nastaja, ne izrablja v zadovoljivi meri.