V Sloveniji bi lahko ob različnih stopnjah poseganja v predelavo hrane inštalirali tudi do desetkrat več bioplinskih elektrarn

Trenutno imamo v Sloveniji za približno 15 megavatov zmogljivosti bioplinskih elektrarn, po scenariju, ki bi najbolj posegal v pridelavo hrane in živinske krme, pa bi jih lahko zgradili tudi desetkrat več.

Peter Pšaker, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje: V bioplinskih napravah s fermentacijo živinskih gnojil rešimo problem nastajanja metana, ki prispeva največ toplogrednih plinov iz kmetijstva.

Na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje , ki deluje v okviru Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije , so izdelali študijo o kmetijskem potencialu za proizvodnjo bioplina v Sloveniji. Po besedah enega od avtorjev, Petra Pšakerja, so ugotavljali, kakšen potencial imajo živinska gnojila, ki nastajajo v reji domačih živali, in koliko kmetijskih površin bi lahko namenili za pridelavo rastlinske biomase za proizvodnjo bioplina.

Ugotovili so, da so največji potencial pri živinskih gnojilih gnojila govedi (gnojevka in hlevski gnoj), sledi gnojevka prašičev, gnoj kokoši nesnic ter gnoj piščancev in puranov....

Celoten članek: http://www.finance.si/293563/Potenciala-je-do-147-megavatov/rss