Podjetja ne sodijo v skupino zaščitenih odjemalcev, za katero plina ne sme nikoli zmanjkati, zato je smiselno, da se pripravijo na morebitno moteno dobavo

Smiselno je urediti možnost preklopa na nadomestni energent oziroma čim prej preiti na uporabo obnovljivih virov energije. Na gospodarskem ministrstvu so sicer prepričani, da je v Sloveniji strah pred negotovostjo oskrbe z zemeljskim plinom povsem odveč.

"Podjetja, ki imajo linijske procese, naj najbolj izpostavljene dele zavarujejo z možnostjo preklopa na nadomestni energent." Tako svetuje predsednik uprave Geoplina Alojz Stana.

Zemeljski plin je do okolja najprijaznejši energent med fosilnimi gorivi, njegove zaloge po svetu pa naj bi zadoščale za vsaj še 150 let, pravi energetski svetovalec Matjaž Valenčič.

Med prednostmi zemeljskega plina so čisto izgorevanje, veliki izkoristki, prihranek prostora, večja varnost in cenovna konkurenčnost, vendar pa so njegovi uporabniki odvisni od redne oskrbe, torej so metanski odvisniki, pojasnjuje sogovornik.

Tudi sicer na ministrstvu za gospodarstvo menijo, da je v Sloveniji strah pred negotovostjo oskrbe z zemeljskim plinom popolnoma odveč, saj obstaja vrsta instrumentov za zagotavljanje zanesljivosti. Med njimi so na primer razpršitev dobavnih virov (55 odstotkov plina dobimo iz Rusije, 35 iz Alžirije, 15 odstotkov pa iz držav EU), najeta skladišča zemeljskega plina (v Avstriji in na Hrvaškem), čezmejne zmogljivosti in infrastrukturna prilagodljivost sistema, sodelovanje med operaterji, nadomestna goriva ter dolgoročne in prilagodljive nabavne pogodbe...