Cilji države na področju vetrne energije so velikopotezni, a na prvo vetrno elektrarno še kar čakamo

Medtem ko na gospodarskem ministrstvu računajo, da bomo do leta 2020 iz vetra pridobivali več elektrike kot iz sonca, že podeljena okoljevarstvena dovoljenja za gradnjo prvih vetrnic padajo kot domine.

Oktobra lani je ministrstvo za okolje in prostor razveljavilo okoljevarstveno dovoljenje za gradnjo prve vetrne turbine v Sloveniji. Stati bi morala na Griškem polju pri Senožečah. Marca je sledila nova slaba novica za industrijo: upravno sodišče je razveljavilo okoljevarstveno soglasje za 33 vetrnic na Volovji rebri, ki ga je Agencija RS za okolje izdala junija lani. S tem je investitor Elektro Primorska izgubil ključni dokument, ki bi ga potreboval za gradnjo na Volovji rebri.

Iz nacionalnega akcijskega načrta za obnovljivo energijo je razvidno, da na ministrstvu za gospodarstvo predvidevajo, da bomo leta 2020 v Sloveniji letno proizvedli za 191 gigavatnih ur električne energije iz vetra. To pomeni, da bi morali namestiti vetrnice v skupni zmogljivosti 106 megavatov.

Ministrstvo hkrati predvideva, da bomo leta 2020 proizvedli 139 gigavatnih ur elektrike iz sonca, kar pomeni, da potrebujemo fotovoltaične celice v skupni zmogljivosti 139 megavatov. Če bomo želeli te cilje tudi uresničiti, bo v prihodnjih letih na področju vetrne energije potreben močan pospešek - ta hip namreč še nimamo vetrne turbine, ki bi delovala, hkrati pa fotovoltaika v zadnjih letih doživlja pravi razcvet.

Zanimanje sicer je ...