Kdaj in zakaj se splača poskrbeti za energijsko učinkovitost stavbe

Dvomi o finančni smiselnosti energijske prenove stavbe se največkrat pokažejo kot neupravičeni. Že z zamenjavo 20 let starega kombiniranega kotla na olje in drva s kondenzacijskim na zemeljski plin bi pri zdajšnjih cenah imeli 37 odstotkov prihranka.

Povprečna slovenska štiričlanska družina, recimo jim Novakovi, živi v starejši hiši s pomanjkljivo izolacijo ali celo brez te. Novakovi tako kot mnogi drugi lastniki menijo, da njihovi stroški za energijo niso tako visoki, da bi se jim splačalo hišo obnoviti, jo izolirati, kupiti nov kotel ali celo zamenjati energetski sistem, okna in podobno. Prepričani so, da se lahko z denarjem, ki bi ga morali vložiti v energijsko posodobitev hiše, še dolgo grejejo.

Poglejmo, ali imajo prav. Novakovi porabijo približno 1.500 litrov kurilnega olja na leto. Dimnikar jim je povedal, da ima 20 let star 40-kilovatni kotel 92-odstotni izkoristek. Tople sanitarne vode ne pripravljajo s tem kotlom, temveč z električnim grelnikom v kopalnici. Čeprav že imajo priključek za zemeljski plin, jih njegova uporaba ne zanima. Pravijo, da je plin dražji od kurilnega olja, poleg tega se bojijo, da bodo Rusi zaprli plinski ventil sredi zime.

Z zamenjavo kotla do 37-odstotnega prihranka

Več kot 20 let star kombinirani kotel prevelike moči na kurilno olje in drva je zastarel, ima zelo slab povprečni letni izkoristek, po grobi oceni okoli 65-odstotnega ali še manj, gotovo pa ne 92-odstotnega, kot trdi dimnikar. To je le del toplotnih izgub dimnih plinov, v katerih ni zajeta vsa izgubljena toplota čez vse leto. Če bi kotel zamenjali s kondenzacijskim na zemeljski plin, bi pri zdajšnjih cenah imeli 37 odstotkov prihranka.