Najlaže reciklirajo pralne in pomivalne stroje, najteže pa hladilnike, zaslone in sijalke

V Sloveniji smo lani zbrali nekaj manj kot devet tisoč ton odpadne električne in elektronske opreme (OEEO). To je nekaj več kot 30 odstotkov vse opreme, ki smo jo kot novo dali na naš trg.

V Sloveniji vsako leto zberemo devet tisoč ton odpadne električne in elektronske opreme, od tega največ računalniške opreme, hladilnikov in drugih velikih kuhinjskih aparatov.

S temi 30 odstotki smo zadostili zakonodajnim predpisom, ki določajo, da moramo v letu dni zbrati štiri kilograme odpadne električne in elektronske opreme na prebivalca, pojasni Alenka Gruden iz podjetja za ravnanje z električno in elektronsko opremo Zeos . Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) je bilo lani največ zbrane odpadne opreme s področja informacijske tehnologije in telekomunikacij (2.800 ton), sledijo veliki gospodinjski aparati (dva tisoč ton) ter naprave za hlajenje in zamrzovanje (1.900 ton).

Vsako leto več odpadkov

V Sloveniji se z zbiranjem in reciklažo OEEO ukvarjajo tri podjetja: Zeos, Interseroh in Slopak . V prvem so lani zbrali šest tisoč ton OEEO, od leta 2007 do 2010 pa skupaj več kot 20 tisoč ton. »V tej količini prevladuje odpadna bela tehnika, v zadnjem obdobju hitro raste tudi število televizorjev in zaslonov ter drugih malih aparatov,« pojasni Alenka Gruden.

Dolgoročno so te naprave ena izmed najhitreje rastočih skupin odpadkov. »V zadnjem letu se sicer kažejo posledice gospodarske krize, saj kupci bodisi počakajo z zamenjavo aparatov bodisi obdržijo rabljen aparat,« razloži Grudnova. Interseroh je lani zbral 2.466 ton OEEC, Slopak pa nam zbrane količine ni sporočil.

Še vedno preveč OEEO konča na odlagališčih

Električna in elektronska oprema vsebuje veliko snovi, nevarnih za okolje (svinec, kadmij in živo srebro), zato je večina te opreme nevaren odpadek. Kljub temu pa je po ocenah Zeosa na odlagališčih še vedno konča med 30 in 40 odstotki. »To je treba evidentirati in zagotoviti oddajo v ustrezen, do okolja prijazen sistem zbiranja in ravnanja z odpadno opremo. Težavo rešujemo s precejšnjim vlaganjem v boljšo ozaveščenost končnih uporabnikov in drugih sodelujočih ter z boljšim in doslednejšim ločevanjem OEEO na vseh zbirnih centrih po Sloveniji,« pravi Grudnova.

Odgovorni smo vsi

Odgovornost za predpisano in okoljsko sprejemljivo ravnanje z OEEO morajo prevzeti vsi, ki prihajajo v stik s to opremo v njeni dobi uporabnosti. To so proizvajalci, pridobitelji, končni uporabniki in vsi, ki so vključeni v zbiranje, predelavo in odstranjevanje. Odpadno električno in elektronsko opremo lahko oddamo ob nakupu nove opreme na prodajnem mestu (če gre za enakovreden izdelek), v zbirnih centrih izvajalcev lokalnih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki ter v zbiralnicah proizvajalcev in pridobiteljev tovrstne opreme...