V zadnjega pol leta je bilo veliko vprašanj glede sprememb zakona o zemljiški knjigi. Spremembe zakona konec prejšnjega leta niso bile sprejete, največje jabolko spora pa je bilo vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov. Predlagatelj zakona je namreč to pravico želel omejiti le na pravno sfero (odvetniki, notarji in drugi pravni subjekti), izključil pa je nepremičninske družbe.

Po novem zakonu o zemljiški knjigi, ki je bil sprejet 23. marca letos, to področje ureja člen 125a. Zemljiškoknjižni predlog lahko po tem zakonu vložijo:

• vsaka fizična ali pravna oseba v svojem imenu. To lahko stori v primeru, ko ima digitalno potrdilo s svojim varnim elektronskim podpisom in varni elektronski predal ter je vključena v informacijski sistem za varno elektronsko vročanje skladno s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje v civilnih sodnih postopkih,
• odvetnik,
• nepremičninske družbe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje storitev posredovanja v prometu z nepremičninami po zakonu, ki ureja nepremičninsko posredovanje. Družba lahko predlog poda v primeru, ko je posredovala pri sklenitvi prodajne pogodbe ali drugega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki je podlaga za zahtevani vpis,
• državno ali občinsko pravobranilstvo.

To velja za vse predloge, razen za predlog za vpis zaznambe vrstnega reda in predlog za predznambo ali vknjižbo v zaznamovanem vrstnem redu, ki ga v imenu predlagatelja vloži notar...