S sprejetjem Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, ki je začela veljati 19. maja 2009, so tudi v Sloveniji naložbe v sončne elektrarne (fotovoltaiko) za investitorje postale varne in donosne. Država namreč jamči 15-letni odkup vse električne energije, ki jo proizvedemo v sončni elektrarni in tudi cena odkupa je znana in enaka za celotno obdobje odkupa. erevija Varčujem z energijo

Donosnost

Pri trenutnih cenah sončnih elektrarn se letne stopnja donosa (interna stopnja donosa) gibljejo od 6 do 10 %, investicija pa se povrne v 12 ali 13 letih. Ker pa so za izgradnjo sončnih elektrarn na kmetijah na voljo tudi nepovratna sredstva (Ukrep 311 in 312), lahko v primeru, če za investicijo pridobimo 50 % nepovratnih sredstev, letni donos doseže tudi 20 %, investicija pa se povrne v 6 do 8 letih. Zaradi nepovratnih sredstev se investitorju sicer zmanjša cena odkupa, vendar, če cena investicije ne preseže povprečne cene, ki trenutno velja na trgu, je to zmanjšanje manjše kot je delež nepovratnih sredstev.

Višina donosa in dobo vračanja

Na eni strani so prihodki, ki so odvisni od števila proizvedenih kilovatnih ur električne energije in odkupne cena, na drugi strani pa višina investicije in stroški obratovanja. Ker je pri številu proizvedenih kilovatnih ur, ki vam jih obljubljajo ponudniki sončnih elektrarn, precej neznanja in tudi namernega zavajanja, bi rad poudaril, da je pri optimalnih pogojih v Sloveniji mogoče letno proizvesti okrog 1050 kilovatnih ur na en kilovat inštalirane moči (kWh/kW), zgornja meja pa je dobrih 1100 kWh/kW. Če vam kdo obljublja več kot 1150 kWh/kW je povsem nestrokoven ali pa vas skuša zavesti. Pri tem je potrebno poudariti še, da gre tukaj za desetletno povprečje, letno prihaja sicer zaradi različnega števila sončnih dni do nekaj odstotnih odstopanj navzgor in navzdol.

Vpliv lokacije, naklon strehe

Na število proizvedenih kilovatnih ur namreč v največji meri vpliva lokacija, to so kraj postavitve, orientacija strehe, naklon strehe in morebitne ovire, ki mečejo senco na elektrarno. Med kraji postavitve v Sloveniji ni večjih razlik, v rahli prednosti pa je vendarle Primorska, kjer lahko pričakujemo okrog 5 % višjo proizvodnjo kot v preostali Sloveniji. Optimalna orientacija je smer jug, naklon med 33 in 35° in nobene ovire, ki bi metala senco na elektrarno. Če pogoji niso optimalni, bomo imeli nekaj manjšo proizvodnjo, kar pa vam mora vsak dober ponudnik natančno izračunati.

Vpliv izbire proizvajalca

Na število proizvedenih kilovatnih ur seveda vpliva tudi sama elektrarna, kjer sta najpomembnejša sestavna dela solarni moduli in razsmerniki. Letna proizvodnja okrog 1050 kWh/kW v Sloveniji predpostavlja dobre module, učinkovite razsmernike in pravilno projektiranje in montažo, v nasprotnem primeru bo proizvodnja manjša.

Učinkovitost modula

Najpogosteje omenjena lastnost modulov je njihova učinkovitost. Učinkovitost modula pomeni kakšen delež energije sončne svetlobe, ki doseže modul, je ta sposoben pretvoriti v električno energijo v standardnih testnih pogojih. Toda čeprav je učinkovitost najpogosteje omenjena lastnost modulov, pa njen pomen z vidika investitorja zelo majhen. 1 kW modulov z najnižjih izkoristkom in 1 kW modulov z najvišjim izkoristkom bosta proizvedla enako količino električne energije.

Večja učinkovitost modula pomeni le to, da boste za enako moč sončne elektrarne potrebovali manjšo površino, kar pa ne pomeni nižje cene, saj so cene sončnih modulov odvisne od moči in ne od površine. Pri povprečnih modulih učinkovitosti 13 do 14 % za 1 kW moči potrebujemo od  7 do 7,5 m2 modulov.

Pri izbiri modulov zato preverite značilnosti, ki so pomembnejše od učinkovitosti, kot so koeficient zmanjšanja moči z rastjo temperature modulov, toleranca moči, garancije, certifikati in standardi.

Cene modulov so običajno podane na W ali kW in ne na 1m2. Cena na 1 m2, nam pove enako, kot npr. cena kozarca piva, pri čemer ne vemo, koliko dl drži ta kozarec. Tudi cena modula na W ali kW nam ne pove prav veliko, saj imajo moduli različni vpliv na ceno celotne elektrarne. Edini podatek, ki je res pomemben za investitorja, je cena elektrarne po sistemu izgradnje na ključ.

Razsmerniki

Razsmerniki so drugi najpomembnejši gradnik sončne elektrarne. Pretvarjajo enosmerni tok, ki ga proizvedejo solarne celice v solarnih modulih v izmenični, z omrežjem ujemajoči se električni tok. Pri razmernikih je edina pomembna značilnost njihova učinkovitost, ki se trenutno giblje med 91 in 97 %. Podatek o optimalnem številu letno proizvedenih kWh električne energije iz 1 kW sončne elektrarne, velja za razsmernike učinkovitosti 97 %.  Če pa imamo razsmernik učinkovitosti 92 %, to pomeni, da bo naša proizvodnja električne energije 5 % manjša.

Garancija izvajalcev

Poleg lokacije, modulov in razsmernikov je za uspešno delovanje elektrarne potrebno še pravilno projektiranje in montaža. Pri tem investitor težko preverja izvajalca, lahko pa preveri, ali ima projektant izkušenje pri projektiranju sončnih elektrarn, ali bodo elektro dela izvajali usposobljeni elektro inštalaterji, montažo na streho pa usposobljeni krovci, ki vam bodo lahko jamčili, da ne bo prišlo do zamakanja strehe zaradi montaže sočne elektrarne. Pametno je tudi od ponudnika zahtevati reference, potem pa pri katerem izmed lastnikov sončne elektrarne, ki jo je postavil ta ponudnik, preveriti, kako je zadovoljen z njegovim delom in ali njegova elektrarna deluje v skladu z izračuni, ki jih je dobil od izvajalca.

MFE Elektro Celje 13 kW

mag.Robert_Otorepec

Izračun letnih prihodkov

Ko dobimo zanesljiv in preverjen podatek o številu letno proizvedenih kilovatnih ur na naši lokaciji, jih pomnožimo z odkupno ceno, ki velja zanačrtovano velikost in tip elektrarne, dobimo podatek o letnih prihodkih, ki jih bomo ustvarili. Cene so določene v Uredbi o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Na drugi strani pa za izračun stopnje donosa in dobe vračanja potrebujemo še podatke o višini investicije (ceni) in obratovalnih stroških.

Stroški obratovanja

Pri izračunu dobe vračanja in stopnje donosa je potrebno upoštevati tudi stroške obratovanja, kar nekateri ponudniki radi pozabijo omeniti. Stroškov obratovanja pri sončnih elektrarnah res ni veliko, kljub temu pa jih je potrebno upoštevati. Tukaj gre tudi za stroške zavarovanja, oboji skupaj znašajo okrog 0,5 % vrednosti investicije letno. Pri izračunu donosnosti in dobe vračanja je potrebno upoštevati tudi, da proizvodnja električne energije zaradi staranja modulov z leti pada, in sicer v povprečju za 0,5 % letno.  

Diskontna stopnja in stopnja donosnosti

Doba vračanja je seveda odvisna od tega, kakšen diskontni faktor upoštevamo. Diskontno stopnjo si mora vsak investitor sam določiti. Vzame lahko pričakovano stopnjo inflacije, obrestno mero, ki bi jo dobil z vezavo denarja v banki, ali pa stopnjo donosa, ki jo lahko doseže, če ta denar vloži v kakšno drugo investicijo ali posel. V naših izračunih je diskontna stopnja znašala 5 % letno. Ppredstavlja pa nam osnovo, s katero izračunamo dobo vračanja, v kolikšnem času si bomo povrnili lastna vložena sredstva in ustvarili še 5 % letnega zaslužka na ta sredstva.

Interno stopnjo donosnosti računamo za obdobje 15 let. Tako dobimo podatek, koliko odstotkov letno smo zaslužili z vloženimi sredstvi v 15 letih. @ivljenjska doba sončne elektrarne znaša 30 let, kar pomeni, da bomo z njo ustvarjali prihodke tudi po 15. letu. Država jamči odkup in ceno zagotovljenega odkupa 15 let. Po 15. letu pa bomo proizvedeno električno energijo prodajali na trgu po takratni tržni ceni. Kakšna bo ta cena, je danes težko napovedati.

Dejstvo pa je, da bomo v 10 letih odplačali kredit, v 15 letih si bomo povrnili vložena lastna sredstva in z njimi zaslužili še 6 do 10 % letno, zaslužek, ki ga bomo dobili s prodajo električne energije od 16. do 30. leta, pa nam bo predstavljal čisti dodatni zaslužek, kar pomeni, da bo interna stopnja donosnosti v 30 letih bistveno večja.