V sklopu prireditve 12. Dnevi energetike v Portorožu so med drugimi, podelili tudi nagrado za energetsko učinkovitost, ki jo organizira časnik Finance. Prejel jo je graditelj stavbe, podjetje Lido iz Vrhnike. Dobili so jo zaradi sonaravnega zajemanja obnovljivih virov energije. Ocenjena letna proizvodnja je 29.500 kWh, v 20 letih bo stavba proizvedla skupno 570.000 kWh solarne elektrike, zaradi česar bomo v ozračje spustili kar za 570 ton manj ogljikovega dioksida.

Fotovoltaični salon

Podjetje Lido je postavilo zanimivo stavbo, ki služi kot razstavni salon in izobraževalni objekt. Vse osončene stene zgradbe so izdelane iz posebnih plošč, ki istočasno opravljajo več nalog. Delujejo tudi kot fotovoltaični moduli, zato je stavba že na prvi pogled nekaj posebnega. V Sloveniji do sedaj še nismo zasledili podobnega objekta, kljub temu, da bi morali zaradi okoljskih in energetskih razmer število stavb, zgrajenih po tem vzoru, čim prej in čimbolj povečati.

Na strehi se nahaja še 71 modulov s skupno močjo 16 kWp ki stojijo pod kotom 20 stopinj

Skozi vmesne prostore vstopa dovolj svetlobe za normalno delo

Sončne stene pokriva fotovoltaika, neosončene pa izolacijski fasadni paneli

Prosojna fotonapetostna fasada

Sestavljena je iz 48, po naročilu izdelanih modulov. Posamezni modul je izdelan iz več plasti lepljenega stekla, med katerimi se nahaja zaščitno steklo, fotovoltaične celice in še vmesni toplotno izolacijski sloj napolnjen z argonom. Skozi vmesne prostore med celicami prehaja v notranjost dovolj dnevne svetlobe za normalno delo, celice pa so hkrati senčilo in preprečujejo vdor premočne svetlobe. Vsi moduli imajo dodatno nanešen poseben odbojni sloj Low – E, ki odbija toplotno žarčenje in preprečuje pregrevanje stavbe. Vsak fasadni modul tipa Ertex VSG-ISO ima nazivno moč 360 W, vsi skupaj pa 17 kWp in toplotni prehodnostni koeficient 1,2 Wm2K, s čimer je  preprečeno podhlajevanje pozimi. Na ta način so izvedene vse osončene stene stavbe, senčne stene pa so izdelane iz toplotno izoliranih kovinskih panelov.

Strešni moduli

Na strehi stoji drugi del sončne elektrarne, ki je sestavljena iz 71 običajnih fotonapetostnih polikristalnih enot tip IBC PolySol 225 TE, moči po 225 W, s skupno močjo 16 kWp. Pritrjeni so na nosilno konstrukcijo iz jekla in aluminija, nagnjeni za 20° in usmerjeni točno na jug. Primernejši bi bil kot 30°, ki pa zaradi oblike strehe in drugih vzrokov ni bil možen. Zaradi tega bo izplen za približno 3% nižji, skupna moč elektrarne, zaradi boljše izkoriščenosti površine, pa večja. Moduli so prekriti s kaljenim steklom z odlično mehansko odpornostjo 5400 pascalov, ki zagotavlja neobčutljivost na led, točo, sneg in veter.

Razsmerniki

Vsa proizvedena elektrika iz sončne elektrarne steče v javno omrežje. Pretvorbo in oddajo ter sinhronizacijo z omrežjem omogočajo razsmerniki SMA technology AG. Ker je sončna elektrarna sestavljena iz več sklopov, ki so zaradi različnih naklonov in orientacije tudi različno osončeni, so posamezni deli  fasade in strehe vezani na ločene razsmernike. S takšno delitvijo je zagotovljeno, da različna osončenost ne vpliva na druge sklope sončne elektrarne. Sestava razsmernikov, ustrezna zaščita ter uravnoteženje različnih obremenitev, omogočajo sončni elektrarni neprekinjeno delovanje v vseh pogojih. Delovanje lahko nadzirajo še z osebnim računalnikom, ki omogoča tudi statistično spremljanje delovanja v različnih pogojih.

Steklena stena je debela 39 mm in dodatno ojačana z vlepljenimi PVB folijami

Večplastni moduli imajo tudi odlične toplotne izolacijske lastnosti

Ogrevanje in prezračevanje

Stavba je prezračevana, klimatizirana in tudi pozimi ogrevana s toplim zrakom. Z rekuperatorjem prestrežejo toploto odsesanega zraka in z njo ogrejejo svež zrak, s katerim prezračujejo prostore. Skoraj vso toploto zraka vračajo, med delovanjem pa 25% zraka zamenjujejo s svežim. Vsako nadstropje ima svoj prezračevalni krog, pri čemer najvišjega nadstropja pozimi ne ogrevajo, saj se ogreje zaradi dviga toplega zraka iz nižjih nadstropij. Prostore razsvetljujejo z varčnimi svetili, svetlobna tipala pa nenehno merijo osvetljenost, s čimer omogočajo dodatno varčevanje.

Čim več podobnih

 Ta objekt je zaenkrat edini takšen v Sloveniji, kar pa bi bilo potrebno čim prej spremeniti. Sploh če pomislimo na vse tisoče kvadratnih metrov steklenih fasad, ki so izvedene v glavnem z namenom, da bo stavba bolj sijala in dajala vtis moči in monumentalnosti. S stališča toplotne izolacije pa so mnoge zelo vprašljive, zato se včasih vprašujemo, kako le je projektantom uspelo z računi dokazati, da so takšne stene v skladu s predpisi. Veliko je takšnih, ki bi jih bilo nujno potrebno nemudoma opremiti z učinkovitimi senčili, saj bivanje v njih poleti skoraj ni možno. Med take objekte, na žalost, spadajo tudi nekatere slovenske bolnišnice. Da ne govorimo o morebitnem izpadu ogrevanja v zimskem času, ko se nekatere osteklene stavbe tako hitro ohladijo, da je uporabnikom onemogočajo normalno delo in bivanje. Izvajalec del na nagrajeni stavbi je bilo podjetje Actinia, sončna elektrarna pa je pričela z obratovanjem leta 2009 v mesecu juniju. V obdobju merjenja od julija 2009 do 15. Aprila 2010  je proizvedla 21.500 kWh električne energije, kar je več kot so ocenjevali med načrtovanjem.