Projektanti pekinškega plavalnega centra, podjetje PTW Architects iz San Francisca so med konstruiranjem stavbe nameravali streho prekriti s sončnimi paneli. Nato so to idejo opustili, saj so računi kazali, da bo lupina iz 3 metre debelih polimernih balonov bolje sprejemala toploto in svetlobo sonca.
Stavba z mehurjastimi stenami je energetsko izjemno učinkovita
Balon je boljši
Pred kratkim so opravili kontrolni pregled stavbe in vseh naprav, ter odčitali rezultate meritev, ki jih je krmilna elektronika shranjevala med delovanjem. Temeljna ugotovitev se glasi, da bi bili sončni kolektorji dobra rešitev, vendar je obstoječi sistem boljši in celo cenejši.
Zunanja stena iz polimernih balonov se med polnjenjem in praznjenjem dinamično prilagaja svetlobnim in toplotnim potrebam stavbe. Opne balonov so izdelane iz materiala ETFE (etilen tetrafloroetilen), v primerjavi s kolektorji pa so še za 35% učinkovitejši. Z obstoječim sistemom ogrevajo in hladijo stavbo ter dogrevajo bazensko vodo. Tudi oblika stavbe ni naključno izbrana. Stoji poleg stadiona Ptičje gnezdo, ki je krožne oblike in simbolično ponazarja nebesni svod, oglati robovi plavalnega stadiona pa ponazarjajo zemljo. Vodna kocka je izdelana iz 22.000 jeklenih nosilcev, med katerimi niti dva nista enaka. Osnova za študij stene iz balonov so bile davne ugotovitve lorda Kelvina (1824-1907, po njem se imenuje enota za absolutno temperaturo, °K), ki je ugotovil, da so milni mehurčki okrogli, če pa se združujejo v skupine, so stične ploskve med njimi popolnoma ravne. Kelvin je konstruiral 12 in 14 stranske poligone, iz katerih je vidno, kako milni mehurčki medsebojno nalegajo, kar so arhitekti uporabili med projektiranjem te energetsko izjemno učinkovite stavbe.
