|
Samo preteklost bi lahko označili z besedami: bili so časi, koje bilo energije dovolj in ni bila tako draga. Z razvojem tehnologije, industrije in s povečanjem standarda je potrebujemo vedno več in več. Glede na omejene izvore lahko pričakujemo, da bo samo še dražja. Premog, plin in nafta so kot surovine za proizvodnjo električne energije sporne iz ekoloških vidikov, jedrska energija, pa je vedno vzbujala pomisleke zaradi katastrof, ki so se dogajale. Kako zadostiti vse večjim potrebam po električni energiji? Vodni viri so omejeni, skorajda povsem zasedeni, novih tehnologij za proizvodnjo električne energije pa ni pričakovati vsaj še naslednjih petdeset let (npr. projekt ITER fuzijski reaktor).
In smo se obrnili k soncu  Gradnje solarnih (fotonapetostnih) elektrarn so se v preteklosti lotevale raziskovalne institucije in posamezni zanesenjaki. S časom, ko je cena sončnih celic postala dostopnejša, seje gradnja solarnih elektrarn pokazala kot zanimiva tržna niša. Predvsem tisti v odročnejših krajih, kjer ni električnega omrežja ali je postavitev infrastrukture predraga (npr. planinske koče, osamljene kmetije, počitniške hiše), so pričeli uporabljati solarne elektrarne. Takšni sistemi so samostojni in ponavadi manjših moči ter zadostni, da se priklopi nanje nekaj žarnic, kakšen elektronski aparat ali hladilnik. S sončnimi celicami lahko polnimo akumulatorje in nato koristimo 12 V enosmerno napetost ali pa priključimo razsmernik za pretvorbo 12 V enosmerne napetosti na 230 V izmenične.
Soproizvodnja el. energije v javno omrežje Z razvojem solarne tehnologije so se začeli razvijati sistemi za soproizvodnjo električne energije v javno omrežje. Princip je ostal enak kot pri samostojnih sistemih s to razliko, da so se viški proizvede¬ne energije oddajali v električno omrežje. Izkazalo se je, da je to pravzaprav lahko perspektiven vir energije, pa še ekološko nesporen je. Tako so nastale prve testne elektrarne, ki še danes delujejo.
Odkup el. energije po posebni ceni  Zbudile so se tudi državne institucije in omogočile odkup tako proizvedene električne energije po posebni ceni, ki je hkrati upoštevala velike stroške investicij. Zaradi vse večjega onesnaženja, izpusta toplogrednih plinov ter večje varnosti dobave energije sije Evropska unija zadala cilj, da naj bi do leta 2010 obnovljivi viri zagotavljali 21% električne energije, ki je podan z Direktivo 2001/77/ES o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. • Avtor: Jožica Ekart
Foto : Matic Gradišer Po besedah zasebnega investitorja, g. Boruta Gradišerja
Sončna elektrarna kot vir dohodka?
Da, seveda saj je električna energija nekaj, kar vsakdo potrebuje. Kalkulacije pokažejo, da je to naložba, ki se povrne v 710 letih. Pričakovana življenjska doba fotovoltaičnih sistemov pa je 30 let.
Kaj bo čez 10 let?
Ali lahko jamčite, da se odkupna cena el. energije ne bo spremenila? Odgovora najbrž ne bomo našli. Zatorej, tveganje "ob naložbi v sonce", ni nič večje kot pri kakšnem drugem poslu. Iz poslovnega vidika zaključujem, da sem naložil denar za prihodnost, poleg tega pa imam še dober občutek ekološke ozaveščenosti.
Kako ste pričeli, kaj vas je vzpodbudilo?
Ideja se je porodila lansko pomlad ob razmišljanju skrajni čas je, da nekaj naredimo za prihodnost. Internet mije ponujal obilo koristnih informacij, tako, da sem najprej pridobil osnovna znanja. V veliko veselje mije bila informacija, da v moji blizini podobna elektrarna že deluje. Obiskal sem FERI na Univerzi v Mariboru, kjer sta me prijazno sprejela, mag. Muzek, iz Tehnološkega centra za pretvarjanje energije in mag. Hanžič, da si to »čudo« ogledam. Postopki gradnje niso prav dobro opredeljeni, tako, da je bilo kar nekaj telefonskega dela in »ugotavljanja« kakšna dovoljenja so potrebna in katero dokumentacijo je potrebno pripraviti. Odločil sem se za tip in proizvajalca celic, ki se mije zdel ugoden. Ker je izkoristek fotocelic največji, kadar so osvetljene pravokotno na površino, sem se odločil za montažni sistem sledenja soncu. Konstrukcija na stebru se obrača za najsvetlejšo točko na nebu. V sled temu fotocelice, glede na fiksno montažo fotocelic, v povprečju dnevno proizvedejo 30% več električne energije. Sedaj nameščena moč fotocelic je 4300 W, projekt pa je zastavljen za mnogo več, t.j. 12900 W. Torej je zaenkrat izkoriščena le 1/3, karvletnih okvirih proizvodnje električne energije zadošča porabi 23 stanovanjskih hiš.
Je potrebno vzdrževanje?
Vzdrževanja praktično ni. Celoten sistem deluje popolnoma avtomatično. Zjutraj, ko je svetlobe dovolj, se samodejno vklopi, celice se obrnejo na vzhod, razsmernik se sinhronizira z električnim omrežjem in oddaja električno energijo do sončnega zahoda in tako vsak dan v letu, dokler bo sijalo sonce. •
|
