Nemška geoinformatičarka Martina Klärle je letos v Osnabrücku zaključila projekt v zvezi z mestnimi strehami. Mesto so iz zraka preleteli z laserskim skenerjem in podatke vstavili v računalnik.

Strehe so razdelili v več kategorij in ugotovili, katere so primerne za postavitev fotovoltaike. Kljub temu, da je bilo samo 20% streh obrnjenih v primeren položaj, bi samo z njimi lahko pridobili 70% potrebne elektrike. Rezultate so objavili v medmrežju, zato lahko vsak stanovalec na interaktivni karti sam pogleda, koliko elektrike bi lahko dobil s svoje strehe. Če bi s kolektorji pokrili vse primerne strešne površine, bi jih to stalo tri milijarde evrov. Trenutno Nemci, ki so eden vodilnih »kolektorskih« narodov v svetu, s fotovoltaiko pridobijo 1% vse nemške elektrike.

Trinajst let prej

Brez laserskega letalskega skeniranja je leta 1995 skupina strokovnjakov mariborske Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in avtomatiko (A. Orgulan, M. Horvat, J. Voršič in A. Kosmačin) zaključila s študijo, ki je dala odgovor na vprašanje, koliko elektrike bi pridobili, če bi vse mariborske strehe, ki so obrnjene proti jugu, prekrili s fotovoltaičnimi kolektorji. Pri tem so upoštevali položaj in nagib streh in vse to vnesli v izračune. Že takrat so trdili, da bo v prihodnje nujno potrebno računati z neposredno pretvorbo sončne energije v električno. Strešne površine se kar same ponujajo za ta namen, čistost in obnovljivost sončne energije pa je velik izziv, ki ga človeštvo mora nujno sprejeti, saj nam v nasprotnem primeru grozi ekološka katastrofa. Preroški stavki.

Zbiranje informacij

Zbiranje podatkov o strešnih konstrukcijah je predstavljalo najzamudnejši del študije. Obdelati je bilo potrebno več kakor 12.000 objektov, del iz načrtov, del na terenu. Pri tem so se raziskovalci omejili na mestne meje. Obilo dela je bilo vloženo tudi v tipiziranje strešnih konstrukcij, saj so nakloni streh in njihova orientacija, zelo raznoliki. Povedati je potrebno, da ima Maribor kar ugodno porazdelitev strešnih površin, saj veliko ulic poteka v smeri vzhod/ zahod, bilo pa bi še bolje, če bi bil naklon streh malo položnejši. Pri presoji so upoštevali samo južne strešne površine, severne pa so izključili iz obravnave, saj bi drugače dobili rezultat povprečnega obsevanja, ki nebi dal resnične slike.

Čas kolektorjev še prihaja

Tak mednaslov so uporabili avtorji študije. Tudi ostale navedbe so takšne, kot da bi jih napisali danes. Zanimanje za direktno pretvorbo sončne v električno energijo raste.  Tudi značilnosti oskrbovanja z električno energijo na ta način so pozitivne, raziskovalci pa so poudarili tudi bodoč ugoden vpliv na razmere v javnem elektroenergetskem sistemu. Čas, ko bo sončna električna energija tudi cenovno ugodnejša, ne samo okolju prijaznejša od tiste iz fosilnih ali jedrskih goriv, ni več daleč. Veliki svetovni proizvajalci skušajo s popusti in ugodnimi krediti, države pa z davčnimi ugodnostmi, vzpodbujati namestitev sončnih generatorjev na privatne stavbe. 

Zadosti sonca za Maribor

Z izračuni in primerjavami so raziskovalci ugotovili, da bi s fotovoltaičnimi kolektorji, ki so bili takrat na tržišču, in so imeli skromen 8% izkoristek, lahko pokrili potrebe po električni energiji, ki jo porabijo mariborska gospodinjstva.

Običajni kolektorji tudi danes nimajo višjega izkoristka, nekaj upanja dajejo visokozmogljivi moduli, ki s pomočjo leč ali ogledal, sončne žarke koncentrirajo na zmogljive fotovoltaične module. Tehnika je vzeta iz vesoljske tehnologije, moduli pa bi lahko tudi na Zemlji odlično delovali, le hladiti bi jih bilo treba.

Zanimiva je tudi druga trditev avtorjev. Ugotovili so, da bi tudi energijo, ki jo porabi mariborska industrija, lahko pridobili s podobnim prijemom, izkoristili bi torej strehe industrijskih objektov. Slednji imajo strešne površine postavljene pod manjšimi koti, in so zato še bolj ugodni za pridobivanje energije. Avtorji dodajajo še zanimivo ugotovitev, da je prišel čas, ko bodo podatki o potencialni količini energije sonca, ki ga lahko prestreže določena stavba, postali bistveni, in jih bomo v prihodnje uporabljali pri načrtovanju energetske politike mest. Moj poklon avtorjem, saj vse kar so napisali pred trinajstimi leti drži še danes.

Slika 1: Mariborske strehe bi lahko pokrile najmanj 70% današnje porabe elektrike

Slika 2: S fotovoltaiko bi lahko leta 95 pokrili skoraj vse mariborske potrebe

Slika 3: Velike tovarniške strehe v svetu že uporabljajo za prestrezanje energije sonca