Sončno sevanje je neizčrpen in trajnostni vir energije, ki jo še vedno premalo uporabljamo. Količina sončne energije, ki pade na Zemljo, je danes 8.000 krat večja od vse energije, ki jo v enem letu porabimo na planetu. Sončna energija je uskladiščena v biomasi pa tudi v vseh fosilnih gorivih, ki so nastala pred milijoni let in ki jih sedaj pospešeno izkoriščamo. Prekomerna poraba fosilnih goriv pa je tudi vzrok za neugodne spremembe v okolju.
Anergija in eksergija
Profesor na Univerzi v Ljubljani, dr. Zoran Rant, je v svetovno energetsko terminologijo uvedel dva nova pojma. Postavil je trditev, da je energija sestavljena iz anergije in eksergije in da ima le slednja sposobnost prehajanja iz ene oblike energije v drugo. Električna energija je neomejeno pretvorljiva v druge oblike energij, toplota je omejeno pretvorljiva, notranja energija okolice pa je nepretvorljiva. To pomeni, da se slednja sestoji samo iz anergije, njen delež uporabne eksergije pa je enak nič. Če omenimo še izkoristek, v zvezi z energijo govorimo o energijskem izkoristku, v zvezi z eksergijo pa o eksergijskem izkoristku.
Stavba stoji na zemeljskem zalogovniku toplote
Ogrevanje pozimi
Na področju ogrevanja je eksergijski izkoristek tem večji, čim manjša je temperaturna razlika med virom toplote za ogrevanje in okoljem. Sistem, ki ima trenutno največji eksergijski izkoristek pri ogrevanju, je sistem Isomax. Za ogrevanje s sistemom Isomax zadostuje temperatura 20°C, medtem ko je pri drugih sistem za ogrevanje potrebna temperatura 50°C in več, včasih tudi 90°C.
Sistem Isomax za ogrevanje uporablja sončno energijo, za hlajenje pa hlad zemlje. Sončno energijo preko strešnih sprejemnikov sončne energije pretvarja v toploto, ki jo v poletnem času odvaja in skladišči v zemeljskem hranilniku toplote. V fasadi zgradbe je vgrajena tako imenovana temperaturna pregrada oziroma aktivni ovoj zgradbe, v katerem se pretaka medij s temperaturo med 18°C in 20°C. V zimskem času ta pregrada potrebno toploto dobiva iz zemeljskega hranilnika toplote. Temperaturna pregrada prepreči prehod hladu iz okolice v notranjost objekta in v zgradbi zagotovi primerne bivalne pogoje.
Hlajenje poleti
Poleti služi isti sistem za hlajenje stavbe. Zemlja ima v globini 2 m enakomerno temperaturo med 8°C in 12°C. S cirkulacijo ohlajene vode po cevnih sistemih lahko v temperaturni pregradi vzdržujemo temperaturo med 16°C in 18°C. S tem v prostorih stavbe tudi poleti zagotovimo prijetno bivalno klimo.
Sistem Isomax pa ima poleg temperaturne pregrade oziroma aktivnega ovoja vgrajen še sistem vračanja odpadne toplote zraka za prezračevanje, z izkoristkom do 90%. Zaradi tega za ogrevanje ali hlajenje stavbe ne potrebujemo fosilnih goriv, ampak samo električno energijo za pogon obtočnih črpalk in ventilatorjev, zato so letni obratovalni stroški zelo nizki. Če stavbi prigradimo še manjšo sončno elektrarno, lahko na področju ogrevanja, hlajenja in prezračevanja postane energetsko popolnoma neodvisna. S sistemom Isomax se bo Slovenija tudi lažje približala ciljem za 20% boljšo energetsko učinkovitost, dosegla prag 25% obnovljivih virov energije v končni rabi energije in za 20% zmanjšala proizvodnjo toplogrednih plinov. Sončna energija je zastonj in dosegljiva vsem, brez omejitev, zakaj je torej nebi prestregli?
erevija Varčujem z energijo isomax dulc sončna energija fotovoltaika varčevanje energije ekologija
Sončna elektrarna spada med tehnologije prihodnosti in sedanjosti, za investicijo v tovrstni solarni sistem se odloča čedalje več investitorjev. Vakuumski in ploščati kolektor je drugi najbolje izkoriščan sistem obnovljivih virov energije. Elektrarna na sonce je donosna investicija, koristi naravne vire, ekološko ozaveščeni uporabniki dejansko vplivajo na zmanjšanje toplogrednih plinov. Električna energija je dobrina, brez katere človeštvo ne more obstajati. Jo znamo koristiti? Je med osnovnimi potrebami človeka tretirana kot se pričakuje? Smo vzgojeni da jo trošimo racionalno? Je električna energija samoumevna? Življenska doba PV sončne elektrarne je vsaj 25 let. Donosnost investicije v solarni sistem ni vprašljiva, država podpira investicije v obnovljive vire energije, podpore se sicer vv razvitih državah EU spreminjajo, glede na ekspanzijo sončnih elektrarn in glede na dosežen delež električne energije iz obnovljivih virov energije. Sončna elektrarna predstavlja vir električne energije, brez negativnih učinkov na okolje. Cene modulov se umirjajo, povpraševanje za sončne elektrarne pa stalno raste.
