Fotovoltaični modul z nazivno napetostjo 12 V v resnici deluje z napetostjo med 16 do 17,5 V. Moduli so označeni z nazivno napetostjo, s katero označimo v katero napetostno skupino spadajo. Vendar so namerno sestavljeni tako, da delujejo z višjo napetostjo.

Krivulja v diagramu tok/ napetost ponazarja učinkovitost modula. Če iz ničelne točke diagrama potegnemo puščico pod kotom približno 45°se bo krivulje učinkovitosti modula dotaknila na točki, kjer ta oddaja največ moči.

Fotovoltaika je zanesljiv vir elektrike tudi v morebitnih izrednih razmerah

Zakaj je razlika potrebna

Če z modulom polnimo 12 V baterije, za to potrebujemo napetost, ki je nekaj višja, in znaša od 14 do 15V. Ta napetost zadostuje za uspešno polnjenje in jo modul doseže v vseh temperaturnih razmerah. Polnjenje pa krmilimo z elektronskim sklopom, v katerem napetost med delovanjem povprečno pade za 0,7 V. Med sončnim obsevanjem se modul ogreva, pri čemer se zmanjšuje njegova učinkovitost in se znižuje tudi izhodna napetost. Modul z močjo 75 W in izhodno napetostjo 17 V bo v ogretem stanju in pri temperaturi okolice 30°C dosegel izhodno napetost samo 15,25 V. Če to povprečno delovno napetost zmanjšamo še za padec 0,7 V , ki ga povzroči polnilna elektronika akumulatorja, dobimo resnično izhodno napetost 15,2 V, ki še zadostuje za uspešno polnjenje akumulatorjev.

Če je modul bolj hladen bo deloval z višjim izkoristkom

Zaradi lastnosti modula in padcev napetosti zaradi prigrajene elektronike, mora biti izdelek sposoben v vseh temperaturnih razmerah proizvesti napetost najmanj 15 V, pozimi ko je zaradi nižjih temperatur najbolj učinkovit, pa 17 V. Če bi napetost padla pod 15V, bi lahko bilo moteno ali onemogočeno napajanje priključenih naprav ali baterij, ki delujejo z nazivno napetostjo 12V. S tem zagotovimo tudi zanesljivo delovanje naprav v oddaljenih predelih, kjer napajanje opreme z drugimi viri ni možno.