|
03.11.2006 VPRAŠANJE: Stanujem v 30 let stari hiši, grajeni iz siporexa, brez izolirane fasade. Površina hiše je 10 x 11 m, na severni strani pa še 8 x 5 m velika garaža. V na pol podkleteni spodnji etaži je eno stanovanje s 60 m2, srednja etaža ima 100 m2, zgoraj pa je surovo podstrešje. V dobrem letu imamo v planu adaptacijo podstrešja, ki bo z razširjeno streho nad garažo imelo skupaj 140 m2. Vse skupaj torej okrog 300 m2 bivalne površine. Ob adaptaciji bi zamenjali okna, izolirali fasado, v srednji in zgornji etaži vgradili talno gretje, v spodnji, kjer je višina le 2,2 m in je bilo stanovanje adaptirano pred 4 leti pa bi namestili nizko temperaturne radiatorje ali pa morda stensko gretje. Vsako etažo bi želel krmiliti ločeno.
Laično se ukvarjam z zbiranjem podatkov glede optimalne izolacije fasade (16 cm ?), ostrešja (slišal sem podatke tudi do 60 cm !), termo ali tripan stekel, smiselnosti plina,... Koliko kurilnega olja lahko minimalno porabimo, če uvedemo zgornje ukrepe in koliko dodatno z rekuperacijo zraka? Zaradi razvejanosti vrta (poti, uta, nadstrešek za avto) ni prostora za zemeljske kolektorje. Vrtina se mi zdi predraga. Sovaščan je na ravnici savske terase (Dol pri Ljubljani) našel vodo s 15 °C na globini 100 m, naša hiša pa je na pobočju hriba, kakih 30 m višje. 30 m od hiše imamo nadstrešek, s streho 35 ° v izmeri 40 m2, obrnjena proti jugu. Sedaj pokurimo za dve etaži okrog 3000 l olja na leto. V bodoče ne bi želel uporabljati fosilnih goriv. Hvala in lep pozdrav !
Tomaž Jurca
ODGOVOR: Vaše ideje za rekonstrukcijo objekta v smislu zmanjšanja porabe energije so načeloma pravilne. Kar se debeline izolacije tiče je tako, do nekje 35 - 40 cm. Vsak cm debeline doprinese k zmanjšanju toplotno prehodnostnega faktorja, vendar s vsakim cm manj - približno po logaritmični funkciji. Pasivne hiše imajo debeline od 30 - 40 cm. Z izolacijo okrog 20 cm boste že ogromno naredili in se približali nizko energetskemu standardu za zunanje stene. Zmanjšanje U faktorja siporex sten iz zdajšnjih (predvidevam okrog 0,7 W/m2K) bo na cca 0,2 W/m2K, seveda, če bodo tudi zadovoljivo rešeni detajli okrog toplotnih mostov (zahtevne so rešitve pri npr. balkonih, napuščih itd.).
Zasteklitev naj bo učinkovita - z U faktorji pod 1,1 W/m2K - kar je možno doseči že s kvalitetnim dvoslojnim steklom, brez posebnega polnjenja s plinom. Plinska polnjenja so velikokrat problematična zaradi lekaž. Ko boste vgradili sodobna okna, boste opazili, da je zrak v prostorih veliko slabši, saj so ta okna skoraj zrakotesna. Pri starejših, netesnih oknih je skozi fuge obstajalo "naravno prezračevanje", zrak pa je bil kljub vsemu zatohel, pri novih oknih je problem še veliko bolj izrazit. Prezračevati boste morali z odpiranjem oken - kar je energetsko neučinkovito ali pa vgraditi prezračevalno napravo z rekuperacijo.
Na tržišču so dobavljive naprave z učinki vračanja toplote preko 90%, kar pomeni, da za prezračevanje potrebujete le 10% toplote, za dogrevanje (ali hlajenje) zunanjega zraka na prostorsko temperaturo, ki bi jo potrebovali pri prezračevanju z odpiranjem oken. Če bi danes gradil hišo in ne bi imel denarja za prezračevalno napravo bi sistem prezračevanja predvidel v toliki meri, da bi bili vgrajeni razvodi cevi in elementi za distribucijo zraka.
Pri hišah, ki imajo relativno dobro izolacijo je s toplotne izgube možno popolnoma pokriti s talnim ogrevanjem. Tudi razporeditev temperaturnih slojev je po višini prostora pri talnem ogrevanju ugodnejša kot pri radiatorskem. S stenskim gretjem sicer dosežemo ugodne učinke sevanja toplote, vendar manj učinkovito kot pri talnem. Na tržišču je za slednje možno dobiti kvalitetne regulatorje za lokalno ogrevanje po prostorih.
Lep pozdrav,
Alesander Pečarič
|
