»V procesu pospešene uporabe biomase za potrebe ogrevanja se sistematično izpodriva poraba fosilnih energentov ob tem pa se viša potreba po regionalni delovni sili«. To je ena od ugotovitev študije, ki jo je na področju širše štajerske regije izvajala Avstrijska energetska agencija (AEA). Študija nakazuje dodano vrednost biomase, kot naravnega energenta in povezavo med uporabo in pridelavo biomase ter lokalnimi denarnimi tokovi regije.
Številke govorijo v prid pridelavi, predelavi in uporabi biomase
Na področju t. i. KEM regije (modela klimatske in energetske regije) na avstrijskem Štajerskem so predstavljene številke raziskave pokazale osupljive rezultate, ki govorijo v prid pridelavi, predelavi in porabi trde biomase. Energetski presek v regiji kaže, da je 53 % uporabnikov za potrebe ogrevanja odvisnih od fosilnih energentov, preostalih 47 % uporabnikov pa stavi na uporabo trde biomase. Odstotek, ki za lastne potrebe uporablja biomaso, zagotavlja skupno 31 regionalnih delovnih mest, fosilni energenti pa zagotavljajo le 4,2 delovna mesta v neposredni lokalni skupnosti. Regionalni denarni odliv pri uporabi biomase je 0, 9 milijonov evrov, pri fosilnih energentih pa je številka kar nekajkrat višja, skupno in presega skupno 7,1 milijona evrov. Izmerjen delež emisij toplogrednega CO2 zaradi fosilnih goriv je 31.100 ton letno, pri uporabi biomase pa je izmerjen delež emisij na letni ravni zgolj 800 ton.
Šteje regionalna dodana vrednost
»Za dolgoročen uspeh lokalnega okolja in samovzdržnost posamezne regije je najpomembnejše kako ustvariti regionalno verigo zaposlovanja. Od primerne skrbi za gozdove, do pridelave, prevoza lesa ter izdelave trde biomase, ki je primerna za nadaljnjo uporabo v domačih ogrevalnih sistemih«, je ob tem dodal Peter Trauptmann, generalni direktor Avstrijske energetske agencije (AEA). Izračun je pokazal, da je za pripravo enega terajoula (TJ) toplote iz biomase, potrebno 168 regionalnih delovnih ur, kar močno presega fosilne energente, ki za pripravo enega TJ toplote potrebujejo zgolj 21 regionalnih delovnih ur. Podatki raziskave so pokazali šestkrat večjo dodano vrednost pri pridelavi, predelavi ter uporabi biomase.
Trezen razmislek
Regionalne razvojne pobude so pomemben in izjemno vitalen del učinkovitega in dolgoročnega delovanja celotnega gospodarstva. Gozdovi v Sloveniji pokrivajo dobrih 58 % naše površine, lesna zaloga pa je ocenjena na 338 milijonov kubičnih metrov. Lesni prirastek znaša dobrih 8 milijonov kubičnih metrov letno, izrabljamo pa zgolj 43 % prirastka, kar Slovenijo uvršča v skupino držav z izjemnim potencialom za stabilno in učinkovito energetsko oskrbo.
Biomasa – pridelava, predelava in uporaba v številkah.
Biomasa je primeren energent za ogrevanje novogradenj kot za sanacije kotlovnic?
Če imate kakršna koli vprašanja ali se zanimate za nakup in prenovo ogrevalnega sistema, vas vabimo, da si ogledate priročnik o gorivu in se pozanimate o različnih možnostih energetske sanacije. Možnost pridobivanja subvencij EKO sklada za naložbe v prenovo in vgradnjo kotla na biomaso ter možnost pridobitve financiranja so zgolj dodatni razlogi za to, da prihodnost obarvamo zeleno.
Biomasa je v Sloveniji okoljsko sprejemljiv energent. Na sliki paleta produktov podjetja KWB – kotli na drva, kombinirani kotli, peletni kotli …
Za več informacij o ogrevalnih sistemih na polena, pelete in sekance pišite v spodnji kontaktni obrazec in poskušali vam bomo odgovoriti v najkrajšem času.
Kontaktirajte ponudnika
"*" indicates required fields
