Sekanci lahko delno nadomestijo energijo fosilnih virov. So cenejši od pelet in omogočajo avtomatizirano zgorevanje, vendar skoraj vedno vsebujejo veliko vlage. Med skladiščenjem sekancev se dogajajo fizikalni, kemični in mikrobiološki procesi. Odvisni so od vremena, vrste sekancev in višine nasipanja. Zaradi delovanja mikroorganizmov lahko temperatura v notranjosti kupa naraste celo do 80°C, več mesecev pa ostane na nivoju med 50 do 70°C. Če je kup zračen, bo po tem času začela temperatura počasi padati. Vsebnost vlage v kupu se bo zaradi izparevanja zmanjšala na okrog 30%, pri tem pa bomo zaradi razpadanja izgubili do 5% lesne snovi. Če bi sekance pred skladiščenje osušili, bi preprečili izgubo kurilne vrednosti ter zaradi zmanjšane teže olajšali njihov transport.
Sušenje prihrani energijo
Kurilna vrednost sekancev je odvisna od količine vlage v njih, zelo malo pa od vrste lesa iz katerega so narejeni. Sveži sekanci vsebujejo okrog 55% vlage, pri čemer njihova kurilna vrednost znaša okrog 2000 kWh na tono. Če jih pred uporabo posušimo, tako da vsebujejo še 20% vlage, se njihova kurilna vrednost podvoji, na približno 4000 kWh na tono. Kar pomeni, da s tono sušenih sekancev prihranimo 400 litrov kurilnega olja. Med kurjenjem svežih sekancev se del energije porabi najprej za izparevanje vode in šele nato se spremenijo v toploto. Zaradi tega je bolj obremenjena tudi šamotna obloga kurišča, nastajajo problemi med skladiščenjem, padanje kurilne vrednosti zaradi vpliva bakterij in težave ter zastoji v transporterjih, ki sekance vodijo od skladišča v kurišče. Če so sekanci suhi te težave odpadejo, omogočeno pa je tudi nemoteno in učinkovito delovanje kurilne naprave.
 Sušilna centrala uporablja odpadno toploto in elektriko za pogon ventilatorjev |  Kontejner ima na dnu vgrajene kanale za vpihovanje ogretega zraka |
Predelan keson vlačilca
Nova ideja je zelo enostavna in uporabna. Na dno kesona velikega vlačilca so vgradili trikotne kanale z luknjami za izstop zraka. V kanale vpihujejo ogret zrak, ki odvzame vlago sekancem in izstopi navzgor in v okolico. Sušenje sekancev na manj kot 30% vlažnost traja največ dva dni, keson pa je prevozno sredstvo in sušilnik hkrati. Mokre sekance lahko najprej posušijo na enem kraju in jih nato izsipajo pri kupcu. Če pa ima kupec na razpolago višek toplote, jih lahko osuši kar na svojem dvorišču. Pretovarjanje ni potrebno, zato je ta postopek energetsko, časovno in logistično v prednosti. Izvajalec ne potrebuje strojev za pretovarjanje ali transportnih sistemov, saj se ves postopek zaključi s samo enim izsipavanjem. Keson je še primeren tudi za obdelavo drugih organskih materialov, zato lahko v njem uspešno osušimo tudi polena.
Prevozna sušilna centrala
Drugi del sistema je kabina, v kateri se skrivajo radialni ventilatorji, frekvenčni pretvorniki, krmilna elektronika in toplotni izmenjevalec voda – zrak. Kabino s fleksibilnimi cevmi povežemo z enim do 6 sušilnimi kesoni s prostornino do 40 m3, odvisno od toplotne zmogljivosti centrale. Vir toplote so lahko vse kotlarne, toplarne ali generatorske postaje, ki imajo zlasti poleti viške toplotne energije, ki nastanejo, na primer, zaradi proizvodnje elektrike. Uporabimo lahko tudi toploto dimnih plinov ali odpadno toploto ob kondenzaciji pare, zaradi tega bo sušenje gospodarno, energetska korist pa veliko večja od vložene energije. Elektronika prilagaja sušenje količini toplote, ki je trenutno na razpolago, od česar je odvisna tudi hitrost sušenja. Proizvajalec Lauber GmBh izdeluje tri velikosti sušilnih central, z električno priključno močjo 5, 11 in 18 kW, in s termično močjo 150, 370 in 650 kW. Zaradi elektronskega vodenja je poraba elektrike v resnici dosti nižja kot priključna moč, idejo pa bi lahko spretni kovinarji in projektanti prenesli tudi k nam.
kotli na peleta sekanci ogrevanje varčevanje energije erevija varčujem z energijo instalacije zalogovnik sekancev
