|
Dva izraza, ki sta se zakoreninila v glavah Slovencev – »pasivna« in nizkoenergijska gradnja, sta postavila nekaj novih mejnikov v razumevanju stanovanjske gradnje. Vendar sodobna tehnologija gradbenih materialov omogoča še manjšo rabo energije pri istočasnem opuščanju zahtevnih ogrevalnih in prezračevalnih tehnologij.
Standardi za sodobne stanovanjske hiše, ki jih je postavil dr. Wolfgang Feist iz Darmstadta ter jih poimenoval »Passivhausstandard« so bili velik korak naprej v pojmovanju učinkovite rabe energije. Vendar se v zadnjem času pojavljajo gradbeni materiali, s katerimi je mogoče graditi še bistveno bolj učinkovito kot je zastavil dr. Feist. Konec koncev pa ravno ti sodobni materiali omogočajo energijsko učinkovitejšo gradnjo ter opuščanje zahtevnih tehnologij za ogrevanje in prezračevanje.

Raba energije v stanovanjskih stavbah
Energijsko bilanco za posamezno stanovanjsko stavbo dobimo, če od vseh energijskih izgub odštejemo vse energijske dobitke. Da, zadeva ni nič bolj zapletena kot to. Torej energijskim izgubam, ki so sestavljene iz transmisijskih izgub skozi ovoj stavbe, prezračevalnih izgub zaradi zagotavljanja minimalnih higienskih pogojev in morja različnih, a bistveno manjših izgub ogrevalnega/prezračevalnega sistema, je potrebno odšteti energijske dobitke, kamor sodijo predvsem sončni dobitki in dobitki notranjih virov. Kaj od naštetega se v življenjski dobi stavbe ne spreminja? Edina konstanta v vseh izračunih energijske bilance je ovoj stavbe – naj bo to sestava posameznih elementov ovoja stavbe ali njihova ploščina. Vse ostalo so hudo spremenljive spremenljivke.
Ovoj stavbe – edina konstanta v energijski bilanci
Vsi izračuni rabe energije od nekdanjega JUS U.J5.600, preko PHPP 07, pa do danes veljavnega PURES 2010, temeljijo na energijskih izgubah. Največji delež izgub prispeva ovoj stavbe, sledijo energijske izgube zaradi prezračevanja, nekaj malega k izgubam pa prispeva tudi ogrevalni sistem (a te izgube v veliki večini ostanejo v stavbi). Znano je, da je največ mogoče prispevati k zmanjšanju porabe energije s spremembami na ovoju stavbe. Izboljšane toplotno izolacijske lastnosti ovoja in ploščina posameznih elementov ovoja se v vsej življenjski dobi stavbe ne spreminjajo. Skozi celotno življenjsko dobo bo ovoj stavbe skrbel, da v njej ne bodo previsoke potrebe po energiji.
Sistem YTONG
Čeprav je bilo mogoče tudi z običajnimi zidaki YTONG TB graditi energijsko učinkovite stavbe (Razpredelnica 1), predstavljata sistema YTONG in YTONG MULTIPOR zmagovito kombinacijo pri energijsko učinkoviti gradnji.
|
Razpredelnica 1: Toplotne prehodnosti enoslojnih zidov YTONG
|
|
|
Vrsta zidaka
|
Debelina porobetona YTONG (cm)
|
Debelina ometa
znotraj/zunaj (cm)
|
Skupna debeline zidu (cm)
|
Toplotna prehodnost
(W/m2K)
|
|
YTONG TERMOBLOK TB 40
|
40
|
2,0/1,0
|
43
|
0,24
|
Vrednost ustreza zahtevam za zunanje zidove ogrevanih prostorov po pravilniku PURES 2010 |
|
YTONG ZIDNI BLOK ZB 30
|
30
|
2,0/1,0
|
33
|
0,37
|
Vrednost ustreza zahtevam za zunanje zidove ogrevanih proti terenu po pravilniku PURES 2010 |
|
YTONG ZIDNI BLOK ZB 25
|
25
|
2,0/1,0
|
28
|
0,44
|
Vrednost ustreza zahtevam za zunanje zidove ogrevanih prostorov do velikosti 10 % neprozornega dela po pravilniku PURES 2010 |
|
YTONG ZIDNI BLOK ZB 20
|
20
|
2,0/1,0
|
23
|
0,53
|
Sistem YTONG MULTIPOR
Klasičnim toplotno izolacijskim materialom se je pridružil nov toplotno izolacijski material za toplotno izolacijo zunanjih sten YTONG MULTIPOR, ki združuje vse najpomembnejše lastnosti sodobnih gradbenih materialov:
- Toplotna prevodnost:
YTONG MULTIPOR ima toplotno prevodnost λ = 0,042 W/mK, kar ga uvršča med toplotno izolacijske materiale (λ < 0,05 W/mK),
- Paroprepustnost: Difuzijska upornost prehodu vodne (µ) pare je pri porobetonu YTONG MULTIPOR enaka 3,
- Požarna odpornost:
YTONG MULTIPOR sodi v požarni razred A1, skladno s standardom EN 13501-1, ne povzroča dima ali škodljivih plinov,
- Prostorninska masa:
Izolacijske plošče YTONG MULTIPOR imajo prostorninsko maso 115 kg/m3,
- Tlačna trdnost: Srednja vrednost tlačne trdnosti je večja od 300 kPa,
- Enostavno rokovanje in obdelovanje
- Zvočna izolativnost
- Ostale lastnosti: YTONG MULTIPOR je odporen na mikroorganizme in insekte, biološko neoporečen, mogoče pa ga je tudi v popolnosti reciklirati, zaradi česar je YTONG MULTIPOR tudi dobil naziv »okolju prijazen gradbeni material«.
|
Izolacijske plošče YTONG MULTIPOR se izdeluje v dimenzijah:
|
|
Dimenzije plošče / Količina
|
|
Dolžina x Širina = 60 x 39 cm
|
|
Debeline (cm)
|
Kosov/paleta
|
Količina na paleti (m2)
|
|
6
|
120
|
28,08
|
|
8
|
90
|
21,06
|
|
10
|
72
|
16,85
|
|
12
|
60
|
14,04
|
|
14
|
48
|
11,23
|
|
16
|
42
|
9,83
|
|
18
|
36
|
8,42
|
|
20
|
36
|
8,42
|
|
22
|
30
|
7,02
|
|
24
|
30
|
7,02
|
|
26
|
24
|
6,52
|
|
28
|
24
|
6,52
|
|
30
|
24
|
6,52
|
Sistema YTONG in YTONG MULTIPOR – zunanje stene
Če oba sistema – sistem YTONG za nosilne zunanje zidove in sistem YTONG MULTIPOR, ki predstavlja toplotno izolacijski material – združimo, dobimo kakovostne nosilne zunanje zidove z izredno nizko vednostjo za toplotno prehodnost (Razpredelnica 2).
Poleg izredno nizke toplotne prehodnosti in s tem povezanih minimalnih energijskih izgub dobimo z uporabo sistema YTONG – YTONG MULTIPOR tudi požarno varne in paroprepustne zunanje stene.
|
Razpredelnica 2: Toplotne prehodnosti zidov YTONG + YTONG MULTIPOR
|
|
Vrsta zidaka
|
Debelina porobetona YTONG (cm)
|
Debelina YTONG MULTIPOR (cm)
|
Debelina ometa
znotraj/zunaj (cm)
|
Skupna debelina zidu
(cm)
|
Toplotna prehodnost
(W/m2K)
|
|
YTONG TERMOBLOK TB 40
|
40
|
8
|
1,0/2,0
|
51
|
0,19
|
|
12
|
55
|
0,16
|
|
16
|
59
|
0,14
|
|
20
|
63
|
0,12
|
|
YTONG ZIDNI BLOK ZB 30
|
30
|
8
|
1,0/2,0
|
41
|
0,22
|
|
12
|
45
|
0,18
|
|
16
|
49
|
0,15
|
|
20
|
53
|
0,13
|
Sistema YTONG in YTONG MULTIPOR – stropovi in strehe
Stropne plošče YTONG SP so izdelane v debelinah od 15 do 24 cm in dolžinah glede na zahtevano dopustno koristno obremenitev. Plošče se lahko izdela tudi po naročilu z natančnostjo do 1 cm. Sama debelina plošč še ne zagotavlja primerne toplotne zaščite, v kombinaciji s toplotno izolacijskim materialom YTONG MULTIPOR pa predstavlja izredno toplotno zaščito stropov proti podstrešju ali poševnih streh (Razpredelnica 3).
Prednosti uporabe porobetona YTONG v nizkoenergijskih in »pasivnih« stavbah
Velike dimenzije, majhna teža, dodelani sistemi gradnje in malo pripravljalnih del omogočajo enostavno in hitro gradnjo pri zelo visoki kakovosti. Posebne oblike izdelkov YTONG in YTONG MULTIPOR ter enostavna obdelava omogočajo izdelavo tudi nestandardnih oblik. Porobeton je mogoče žagati, brusiti, vanj vdolbsti utore. Predvsem enostavno dolbljenje utorov omogoča hitro in kakovostno izvedbo elektro in strojnih inštalacij.
|
Razpredelnica 3: Toplotne prehodnosti stropov YTONG + YTONG MULTIPOR
|
|
|
Debelina stropne plošče YTONG (cm)
|
Debelina YTONG MULTIPOR
(cm)
|
Skupna debelina stropa/strehe (cm)
|
Toplotna
prehodnost
(W/m2K)
|
|
YTONG SP 15
|
15
|
14
|
28
|
0,22*
|
|
16
|
32
|
0,20
|
|
20
|
36
|
0,17
|
|
30
|
46
|
0,12
|
|
YTONG SP 20
|
20
|
14
|
33
|
0,20
|
|
16
|
37
|
0,18
|
|
20
|
41
|
0,16
|
|
30
|
51
|
0,11
|
|
YTONG SP 24
|
24
|
14
|
27
|
0,19
|
|
16
|
31
|
0,17
|
|
20
|
35
|
0,15
|
|
30
|
45
|
0,10
|
|
*…ne ustreza zahtevam PURES 2010
|
Toplotno izolacijske lastnosti omogočajo izdelavo zunanjih zidov in stropov/streh z izrednimi toplotno izolativnimi lastnostmi, ki močno presegajo vse do sedaj veljavne predpise in priporočila stroke. Pri tem so elementi ovoja stavbe še vedno paroprepustni in požarno varni! Celoten ovoj stavbe izdelan s sistemoma YTONG in YTONG MULTIPOR je tudi zrakotesen, kar je še posebej pomembno pri nizkoenergijski in »pasivni« gradnji.
Skupaj z energijsko učinkovitim stavbnim pohištvom nudijo izdelki iz porobetona YTONG in YTONG MULTIPOR osnovo za izdelavo energijsko učinkovitih stavb.

Zaključek
Ne glede na to, kakšen naziv damo naši energijsko učinkoviti hiši, toplota vedno išče najkrajšo pot na prostost. Naloga elementov ovoja stavbe je preprečiti toploti prehajanje iz ogrevanih prostorov v okolje. Izgubljeno toploto je seveda potrebno nadomestiti.
Če je izgubljene toplote malo, jo je mogoče pokriti že z notranjimi viri ali sončnimi dobitki. Toplotna zaščita pa ni edini pogoj za izdelavo sodobne energijsko učinkovite stavbe. Poleg toplotne zaščite mora biti zagotovljena tudi nosilnost, paroprepustnost, požarna varnost in trajnost stavbe. In vse te lastnosti so združene v enem samem materialu – porobetonu. V nosilnih elementih YTONG in toplotno izolacijskih ploščah YTONG MULTIPOR.
Več na www.xella.si
|