Nanodelci so prodrli v vse pore našega življenja, na vprašanje o skritih nevarnostih pa odgovor ni mogoč, saj tega skoraj nihče ne raziskuje. Danes nanodelce najdemo v juhah iz vrečke, v šminkah, v kečapu preprečujejo sprijemanje v grude, v kremah izboljšujejo mazalne lastnosti, čistila pa zaradi njih manj opraskajo površine in imajo daljše antibakterijsko delovanje. Veliko nanodelcev je v barvah za laserske tiskalnike ter v vodoodbojnih premazih za les in kopalniške površine, medicinci pa računajo, da bodo z njihovo pomočjo zdravili tumorje.
Nanodelec cerijevega oksida ne razpade niti v ognju, niti v vodi |
Utemeljena opozorila
Trenutno nanodelce sumijo, da lahko povzročijo pljučnega raka, s prodorom skozi možgansko ovojnico pa škodijo tudi možganom. Brez težav lahko dospejo v vse kotičke našega telesa, celo v celice, saj so veliki samo miljoninko milimetra. Poskusi z nanodelci titanovega dioksida, ki se nahajajo v UV zaščitni kremi ter z nanoprahom za laserske kopirne stroje so pokazali, da obe snovi dokazano škodljivo delujeta na srčno mišico glodalcev, sta torej enako škodljivi tudi ljudem. Danes nihče nima pregleda nad vrsto in količino delcev, ki jih v proizvode dodaja industrija, zato domnevajo, da dnevno nevede absorbiramo do bilijon takšnih delcev. EU načrtuje, da bo morala hrana in kozmetika z nanodelci od 2014 imeti to označeno na embalaži, drugi proizvodi pa ne. Na nanodelce, ki so posledica dogajanj v naravi smo se v tisočletjih prilagodili, o najnovejših proizvodih človeka pa se strokovnjakom niti ne sanja, kakšno je njihovo kemijsko ali fizikalno delovanje.
Švedska čistilna v Gothenburgu, kjer so raziskovali vpliv nanosrebra na okolje |
V ognju ne izginejo
Najnovejša raziskava je pokazala, da nanodelci brez škode preživijo sežiganje smeti, se preselijo v pepel in končno na odlagališča, saj jih že izdelajo z namenom, da bodo ostali netopni in stabilni. Da bi lahko izvedli meritev, so pred sežigom v odpadke dodali nanodelce cerijevega oksida (CeO2) ter jih nato iskali v dimnih plinih, letečem pepelu, žlindri in vodi za gašenje pepela. Pokazalo se je, da je sodoben filtrirni sistem dimnih plinov izjemno učinkovit, saj je odstranil skoraj 100% delcev. V vseh drugih ostankih zgorevanja pa so delce spet našli, zgorevanje so brez škode prenesli in niso spremenili svojih lastnosti. To pomeni, da niso nevarni dimniki sodobnih sežigalnic ampak pretovarjanje, razvoz in iztresanje na odlagališčih. Dodatne nevarnosti se skrivajo še v naknadni obdelavi pepela, s katero želijo iz njega izločiti baker, cink ali aluminij.
Nanosrebro – rešitev in nadloga
Nanosrebro ima antibakterijske učinke zato ga vgrajujejo tudi v oblačila in nogavice, saj ob potenju preprečuje neprijetne vonje. Med pranjem se delci postopoma izperejo in pristanejo v čistilnih napravah odpadnih vod. Nanosrebra ni možno razgraditi med čiščenjem, niti ne bo razpadlo v naravi. Ioni srebra so toksični za številne organizme, zato lahko blokirajo tudi očiščevalno funkcijo bakterij v čistilnih napravah. Z blatom iz teh naprav nato gnojijo polja, saj vsebuje fosfor, ki je nujen za rast, s tem pa tja prenašajo tudi nanosrebro, ki lahko v prevelikih dozah dolgoročno blokira delovanje ekosistema v rodovitni prsti. Če vsak Šved kupi samo en par nogavic z nanosrebrom, se bo količina srebra v odtokih podvojila in s tem tudi nevarne posledice. V kilogramu takih oblačil je danes od 0,003 do 1400 mg/kg srebrnih nanodelcev, pri čemer je zgornja vrednost v večjih količinah okolju zagotovo nevarna.
Ekologi in drugi raziskovalci zaradi nepredvidljivih posledic nanostrokovnjakom priporočajo, da v bodoče razvijajo nanodelce, ki bodo po določenem času razpadli.
