Enostaven energetski pregled vaše hiše

Hiter energetski pregled pri nakupu stanovanja ali hiše – kaj lahko naredim sam?

Da je nakup stanovanja ali hiše pogosto največji nakup v našem življenju, ni treba posebej poudarjati. Pri tem je zelo pomembno, da v skrbni pregled našega bodočega doma vključimo enostavni energetski pregled. Četudi nismo eksperti iz tega področja, lahko marsikaj opazimo sami.

Izolacija

Zima je za nakup nepremičnine primeren čas. Ob hladnem vremenu marsikaj opazimo ter občutimo. Najprej nas zanima debelina izolacijskega ovoja stavbe. Enostavno odpremo okno in izmerimo celotno debelino zidu od notranje stene do vključno fasade. Če gre za klasično gradnjo (opečni zidaki 29 cm), moramo nameriti vsaj 40 cm ali več, sicer sklepamo, da je manj kot 10 cm izolacije. Nato preverimo izolacijo zunanjih okenskih špalet. Če špalete niso izolirane, tvegamo toplotni most ob oknih in plesen ob oknih na notranji strani. Preverimo tako, da potrkamo po zunanji špaleti in hitro občutimo ali je trden zid ali je izolacija. Debelino lahko preverimo tudi z zelo tanko iglo, ki jo zapičimo v špaleto, če nam lastnik to dopusti. Nadalje preverimo izolacijo balkona. Če je debelina balkona skupaj z ometom in oblogo približno 10cm do 15cm, potem sklepamo, da balkon ni izoliran. Debelina bi morala biti vsaj 20 cm, da je na njem nekaj izolacije iz spodnje in zgornje strani.

Neizolirana balkonska plošča namreč zelo dobro prenaša hlad v notranje prostore ter povzroča plesen ob stenah in na stropu, ki mejijo z balkonom. Neizoliran balkon nam poleti dodatno greje stanovanje. Naslednja točka pregleda je izolacija strehe. Skoraj vsaka stavba ima vrata ali stopnice z dostopom do podstrešja, kar nam omogoči, da pogledamo nad mansardo in se prepričamo o debelini izolacije. Izolacijo malenkost odmaknemo in izmerimo debelino.

Pri starejših hišah bo to morda samo 10 cm kar je malo, nameriti moramo od 20 cm do 30 cm da smo lahko zadovoljni. Debelino izolacije med temeljno ploščo in estrihom težje preverimo, morda le v razdelilni omarici za talno ogrevanje.

Okna

Okna imajo različne pomanjkljivosti. Pozorni smo na lise v dvoslojnih ali troslojnih steklih, ki opozarjajo na to, da medstekleni prostor ni več hermetično zaprt, v notranjosti stekel pa se lahko pojavi vlaga. Pozimi lahko preverimo tesnjenje oken kar z roko. Če je notranji del okenskega okvira zelo hladen ali z roko občutimo prepih ob oknu, potem tesnila okna ne tesnijo več in nam hladijo prostor. Večinoma lahko pri steklih preverimo tudi toplotno prehodnost. Ta je pogosto napisana na kovinskem okvirju med obema stekloma. Najdemo lahko naslednje zapise K1.1, U1.1, U=1.1, U=1.1 W/m²K ali podobno. Številka 1.1 je sprejemljiva, morda tudi še 1.3. Manjše kot so številke (npr. 0.9, 0.7) boljše je. Za poletje nas zanima kako je s senčenjem oken, predvsem tistih, ki so obrnjena proti jugu. Velika okna brez možnosti senčenja nam bodo poleti preveč ogrela prostore.

Ogrevalni sistem

Najprej nas zanima starost ogrevalne naprave (kotel, toplotna črpalka). Leto izdelave je običajno navedeno na nalepki ali kovinski ploščici, ki je pritrjena na napravo. Naprave do 10 let starosti in v stalnem obratovanju načeloma na povzročajo težav, pri napravah starosti 20 let pričakujemo težave. Lastnika vprašamo o morebitnih servisih ogrevalne naprave in sistema. Zanima nas možnost regulacije ogrevanja posameznih prostorov. Vprašamo tudi koliko goriva, energije ali denarja porabi na ogrevalno sezono in dodamo še kakšen evro za vsak slučaj. Preverimo ali so cevi v kurilnici in morebitne druge vidne cevi po stanovanju izolirane. Pozimi enostavno občutimo ali je toplota prostorov zadovoljiva ali ne (20°C – 23°C). Vedno preverimo vse prostore.

Pojav plesni

Po celotnem stanovanju preverimo pojav plesni. Plesen najpogosteje najdemo na severnih stenah, ob oknih, nad okni, v mansardah ob stiku stene in stropa, v prostoru, ki meji z balkonom, za omaro. Plesen opozarja na slabšo izvedbo izolacije stavbe, vlago in toplotne mostove.