Nemci že danes plačujejo najvišjo ceno elektrike v EU, pri čemer jim grozi, da bodo tudi cene drugih energentov še narasle. Izračunali so, da povprečen Nemec 34% svoje plače porabi za plačevanje najemnine in ogrevanja, odstotki pa se vsako leto povečujejo. Pri tem se revnejšemu sloju prebivalstva dogaja enako kot pri nas, saj svojih računov za energijo ne morejo več plačati, čemur danes strokovno pravimo energetska revščina. Zato je logično, da vsak ki to zmore, vlaga v energetsko obnovo svoje stavbe.
218 let stara skeletna hiša ohranja enak videz čeprav je nizkoenergetska |
Problem so stare in zaščitene
Arhitekti že dolgo bijejo plat zvona, saj razčlenjene fasade starih mestnih hiš izginjajo pod debelo plastjo izolacije. Prej raznolike in zanimive stavbe, ki so bile značilnost starih mestnih središč, postajajo podobne sodobnim enoličnim stanovanjskim škatlam. Ker v izolirane stavbe običajno ne vgrajujejo tudi prezračevalnih sistemov, se v njih pojavlja plesen in to na fasadi in na notranjih zidovih. Postalo je očitno, da debela plast stiropora in tanek armiran omet nista dobra rešitev za vse primere. Zato je potrebno skrbno načrtovanje izolacijskih posegov, natančna izvedba vseh podrobnosti ter ohranjanje neokrnjenega zunanjega videza.
Stare strešne tramove so ojačili z mostnicami in prekrili z izolacijo |
Skeletna hiša v Sickenhofnu
Zgrajena je bila leta 1796, energetsko obnovo pa so zaključili pred štirimi leti. Danes spada v skupino 5,5 litrskih hiš, načrt obnove pa je lastnik hiše razdelal v okviru svoje diplomske naloge z naslovom »Predelava stare skeletne stavbe v nizkoenergijski objekt«. Za takšno načrtovanje je potrebna obilica znanja, poznavanje obnašanja različnih izolacijskih materialov ter njihovih morebitnih medsebojnih vplivov.
Skeletni del zapirajo lesne izolacijske plošče prekrite s tankoslojnim ometom |
Posebna naloga je bila odprava toplotnih mostov, ki jih ima takšna stavba zelo veliko. Talno ploščo, ki leži na zemlji, so izdelali na novo ter jo izolirali podobno, kot to izvajajo pri pasivnih hišah. Izolacija na tleh ni nikjer prekinjena, izvedli pa so tudi parno zaporo. Zaradi posebnosti gradnje so zidovi stavbe izolirani od znotraj, ta plast izolacije pa se brez prekinitve stika s tisto, ki se nahaja pod talno ploščo. Notranje stene so tudi obnovljene, vsi stiki z zunanjimi stenami pa so prav tako prekinjeni s plastjo toplotne izolacije.
Vsi stiki parne pregrade so skrbno zatesnjeni z lepilnimi trakovi |
Toplotna izolacija strehe
Vgradili so 30 cm debelo plast izolacije, pred tem pa so stare tramove zaradi statičnih pomislekov ojačili z 22 cm visokimi mostnicami, ki so jih z obeh strani privili na tramove. Na tramove so položili 4 cm debelo plast mehke, lesene ter vlaknene izolacije, pod tramove pa parno pregrado, ki je skrbno zatesnjena na vseh stikih z zidovi ali tramovi.
Izolacija pod talno ploščo se stika s stensko in ni nikjer prekinjena |
Na to plast so položili še 50 mm debelo plast lesnih izolacijskih plošč, temu pa sledi vmesni prostor, namenjen polaganju vseh vrst instalacij. Na notranji strani so steno zaključili z OSB ploščami na katere so pritrjene mavčne plošče, v vmesni prostor pa so nazadnje vpihali izolacijo iz papirnih kosmičev.
Zapolnjevanje skeletnega dela
Iz prostorov med tramovi so odstranili vzidani del in na zunanji strani najprej vgradili 60 mm debele lesne izolacijske plošče, ki so se tesno prilegale v raster tramov. Te plošče nosijo tudi zunanji tankoslojni omet, ki je porozen in omogoča izhajanje vlage, enako kot barva zaključnega sloja. Na notranji strani pa so plasti izolacije nadaljevali enako kot v strešnem delu.
Stavba je nekaj let v uporabi, zato lahko trdimo, da je izolacijski poseg uspel. Na nobenem mestu se ne pojavlja plesen ali kak drug znanilec nepravilno izvedenega popravila. Podoben pristop bi bilo potrebno uporabiti tudi pri energetski posodobitvi zaščitenih objektov pri nas, saj je zaradi neokrnjenega izgleda stavbe potrebno vse plati toplotne izolacije namestiti na notranji strani stavbe.
