Plesen je postala zelo pogost pojav v sodobnih bivališčih, vzrok za to so nova okna in vrata, krivi pa so stanovalci, ker se niso prilagodili novim razmeram. Učinkovito prezračevanje današnjih zatesnjenih stanovanj je možno tudi brez tehničnih pomagal.
 Pasovi kondenzirane vlage na podhlajenih delih stropa proti podstrehi |
Pri tem je potrebno dva do štirikrat na dan široko odpreti vsa okna in povzročiti prepih. Tisti, ki so ves dan v službi naj to izvedejo dvakrat na dan. Pri tem topel in vlažen notranji zrak zamenjamo z zunanjim, pri tem pa ne ohladimo sten in pohištva. Po takem sunkovitem zračenju bo bivališče hitro spet prijetno toplo. Med zračenjem je pametno, da termostatske ventile radiatorjev zapre
Sedem osnovnih zapovedi
- Med kurilno sezono okna nikoli ne odpiramo v nagib (na kip). S tem izgubljamo toploto in omogočamo tvorjenje plesni. Okoli takega okna se stene tako močno ohladijo, da že majhna količina vlage na njih lahko kondenzira in postane podlaga za plesen.
- Med kuhanjem zapremo vrata v ostale prostore, okno pa odpremo, da omogočimo dovod zraka za napo. Tudi po tuširanju takoj temeljito prezračimo prostor
- Opustimo staro navado in nikoli ne spuščamo toplote iz dnevne sobe v hladnejšo spalnico. Topel in vlažen zrak bo namreč kondenziral na stenah hladnejšega prostora.
- Kdor rad spi v hladni spalnici, naj jo zjutraj pred zračenjem na kratko ogreje. Topel zrak bo prevzel ponoči izdihano vlago, ki jo nato z zračenjem odstranimo iz prostora. Tudi preko dneva je potrebno spalnico vsaj rahlo ogrevati.
- Pozimi v stanovanju naj nebi sušili perila, saj s tem močno povečamo vlažnost in lahko sebi pripišemo vse posledice. Tudi pozimi se bo perilo zunaj počasneje, vendar uspešno posušilo.
- Ob zunanje zidove nikoli tesno ne postavljamo omar z zaprtim podnožjem, ker ta onemogoča kroženje zraka. Oddaljimo jih najmanj za 5 cm in v podnožje vstavimo zračnike ali ga popolnoma odpremo. Tudi velike slike na zunanjem zidu odmaknemo z distančniki in omogočimo dostop zraka.
- Pozimi ni priporočljivo uporabljati električnih vlažilcev ali na radiatorje postavljati vlažilnih posod z vodo.
 Sušilnik deluje skoraj neslišno, je majhen in zelo učinkovit |
Zračimo tudi če dežuje
Če je zunaj manj kot 12°C in dežuje, ima zunanji zrak lahko 100% relativno vlažnost, vendar je še vedno absolutno bolj suh, kot zrak v prostoru, ki ima 20°C in relativno vlažnost 60%. Zunanji zrak je vedno manj vlažen kot notranji, zato je zračenje v vsakem vremenu smotrno.
Bolj kot je zunaj hladno, bolj intenzivno in kratko naj bo zračenje. V takem primeru je nujno povzročiti prepih in s tem čim hitrejšo izmenjavo zraka. Če je zunaj hladno in vetrovno bomo že v nekaj minutah dosegli svoj namen. Ker se stene in predmeti ne ohladijo, je tudi izguba toplote presenetljivo majhna, zato je zračenje vedno primerna rešitev.
Kletne prostore pozimi prav tako zračimo s prepihi, da suh zunanji zrak zamenja vlažnega notranjega, to še posebej velja za pralnico. Velja pravilo, da pozimi zračimo klet predvsem takrat, ko je temperatura zunanjega zraka nižja kot temperatura sten kleti. Poleti kleti ne zračimo, saj bo topel in vlažen zunanji zrak kondenziral na hladnih stenah. Izjema so ogrevane kleti ali njihovi posamezni prostori.
Ko zračenje ne pomaga
Veliko stavb ima zaradi različnih vzrokov hladne in vlažne stene. Seveda bi bilo najbolje odstraniti vzrok vlaženja, velikokrat pa to ni možno.Za ogrevanje takšnih prostorov porabimo ogromno energije, nato pa naj bi jo zaradi zračenja še spuščali na prosto. V težjih primerih še tako intenzivno zračenje ne pomaga, zato se je potrebno zateči k tehničnim pomagalom. Prvi pripomoček so kemični absorberji vlage, s tabletami ali granulatom, na primer Ceresit Stop. Za težje primere bo potrebno uporabiti kompresorski sušilnik zraka, ki zraku z ohlajevanjem odvzame vlago in ga nato ogretega spet vpihne v prostor. V najbolj vlažnih okoljih pa si lahko dodatno pomagamo še z običajnim električnim kaloriferjem. Pri tem ga uporabimo samo za vzpodbujanje kroženja zraka, vključimo samo ventilator, brez ogrevanja. S tem smo premaknili zrak tudi v mrtvih kotih, kjer bi se lahko kljub delujočemu sušilcu nabrala vlaga in plesen.
