Vprašanje:
Vojko: Sem v fazi odločanja za dodatni način izkoriščanja sončne energije kot alternativnega vira energije za novogradnjo 160m2 blizu Nove Gorice. Nameravam uporabiti dvojni sistem - kombinacijo klasičnih radiatorjev (peč na les ali kur. olje) in talnega ogrevanja (topl. črpalka, solarni sistem, zalogovnik). Predstavljene so mi bile možnosti zemeljskega kolektorja, geotermalne vrtine in sončnih kolektorjev.

Zanima me ali višja cena vakuumskih kolektorjev odtehta boljši izkoristek  tako napram običajnih «direktnih cevnih- nekondenzacijskih« steklenih kolektorjev, ali običajnih panelnih? Mislim, da so razlike cene in  «pridobljene« toplote (za različno oblačnost) po kvadratnem metru kar velike. Namreč, kolektorje bi namestil na streho nadstreška - naklon (izkoristek) verjetno ni ugoden, tako, da bi mogoče raje vgradil večjo površino panelnih kolektorjev namesto kritine, lahko tudi možnost samogradnje. Kako se obnesejo na daljše  obdobje, padec izkoristka (vodni kamen) odpornost za točo, izjemno vročino...? Glede na to, da bi se uporabljali tudi pozimi, je verjetno stvar dokaj vprašljiva. Kombinacija več sistemov z večjim zalogovnikom pa bi verjetno avtomatiko dokaj zakomplicirala. Ali imate kakšne izkušnje s tem?

Odgovor:
S podrobnim odgovorom na sklop vprašanj bi lahko napolnili vso revijo, zato samo v telegrafskem stilu. Vidimo tudi, da ste dobro seznanjeni z različnimi možnostmi in bo vaša dokončna odločitev zagotovo dobra.

Naš odgovor bo mogoče malo nenavaden, saj bomo začeli od osnove. Vsi sistemi, ki ste jih našteli za svoje delovanje potrebujejo elektriko. Kar pomeni, da boste brez nje kljub sončnem dnevu ali polni cisterni olja pozimi sedeli v hladni stavbi. Energetski strategi v zadnjem času svetujejo prehod od centralne k razpršeni preskrbi z elektriko, na primer gradnjo majhnih elektrarn, ki preskrbujejo po eno mestno četrt ali manjšo vas, vzrok pa so podnebne spremembe in njihove posledice. Ker hišo gradite za daljše obdobje, je tak premislek še kako upravičen.

Od naštetih možnosti je samodejno ogrevanje celotne stavbe in sanitarne vode brez elektrike možno samo s pečjo na drva z ročnim nalaganjem, radiatorskim ogrevanjem in razvodom, ki deluje gravitacijsko, brez obtočne črpalke. Pomanjkljivost sistema so malo večji preseki cevi razvoda in iskanje mojstra, ki tak sistem sploh še zna postaviti.  

Kombinacija radiatorjev in talnega je pogosto uporabljena, vendar bodo radiatorji izničili dobre lastnosti talnega (slab temperaturni profil od stropa do tal, dvig prahu, višje temperature predtoka,…). S kolektorji je tako kot z avtomobili, višja cena, boljše lastnosti. Vodni kamen v solarni napeljavi ni problem, saj v primarnem krogu kroži vedno ista voda, zato padec izkoristka zaradi tega ni možen. Sončno sevanje ne bo preseglo dosedanjih največ 1000 W/m2, zato okvar zaradi izjemnih temperatur ni pričakovati. Zrna toče pa bodo po napovedih vedno večja, na kar pa je potrebno računati. Današnje avtomatike z lahkoto obvladajo vse naloge tudi bolj kompliciranih sistemov, vprašanje pa je, če lahko uporabnik ohrani pregled nad delovanjem in ne postane popolnoma odvisen od različnih serviserjev. •