Vprašanje:

Spoštovani, prosim če mi lahko poveste kdaj lahko nastaja monoksid v plinski kurilnici, v kleti hiše, kjer je tudi bivalni prostor. Hvala lepa.

Odgovor:

Ker iz vašega vprašanja ne morem zaključiti za kakšno vrsto plina gre, bom najprej podal nekaj karakteristik plinastih goriv, ki jih uporabljamo kot vir energije za ogrevanje. To sta zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin. Zemeljski plin (ZP) je zmes različnih plinov, od katerih je največ metana, v manjših količinah pa še etan, butan, propan, primesi težjih ogljikovodikov, dušik in ogljikov dioksid. Plin je brez vonja in barve, zato mu dodajajo vonj v obliki odorantov, da ga lahko zaznamo v primeru puščanja že v zelo majhnih koncentracijah v zraku, ki so daleč pod spodnjo mejo eksplozivnosti. ZP je namreč v primerni koncentraciji eksploziven. Je lažji od zraka, zato so lahko kotlovnice nameščene pod določenimi pogoji tudi v prostorih, ki so delno pod nivojem terena.

Utekočinjeni naftni plin (UNP)nastane pri predelavi surove nafte in ga hranimo v rezervoarjih-plinohramih in jeklenkah, ki so namenjene predvsem za kuhanje v gopodinjstvih. Za uporabo pri ogrevanju se običajno uporablja mešanica plinov butana in propana v razmerju 65% propana in 35% butana. UNP je težji od zraka in lahko vneljiv. Uporaba v kotlovnicah, ki so delno ali v celoti pod nivojem terena ni dovoljena.

Pri zgorevanju ZP oziroma UNP plin zgori v oglikov dioksid in vodno paro, pri tem pa se sprošča toplota, ki jo porabimo za ogrevanje prostorov. Za zgorevanje 1m³ plina moramo v kurilno napravo dovesti okrog 10 m³ zraka za zgorevanje.

Oglikov monoksid pa nastaja pri nepopolnem zgorevanju. To pomeni, da v kurilno napravo ni doveden dovolj velik presežek zraka, da bi se kemične reakcije v procesu zgorevanja odvile do konca. Ogljikov monoksid je brezbarven strupen plin, brez vonja in okusa. Je precej lažji od zraka, zato je zmotno mišljenje, da se zbira pri tleh, se pa zelo hitro meša z zrakom. Ogljikov monoksid se v telesu veže na hemoglobin in to tudi, ko človek ne vdihava več zraka pomešanega z ogljikovim monoksidom. Značilni simptomi zastrupitve so glavobol, utrujenost, zaspanost, bruhanje, omotica, pospešeno dihanje, nezavest in smrt.

Za zgorevanje ZP oziroma UNP uporabljamo različne kurilne naprave. Plinske kotle lahko delimo na kotle z plinskimi nadtlačnimi gorilniki in kotle z atmosferskimi gorilniki. Pri prvih plin zgoreva v gorilniku, ki je po zunanjem videzu podoben oljnem. Plin dovajamo po plinski progi v gorilnik, kjer pomešan z zrakom zgori v nadtlaku. Te kurilne naprave dobivajo zrak za zgorevanje iz prostora, kjer je kotel postavljen, zato morajo biti zelo pazljivo načrtovane potrebne odprtine v okolico, da je zgotovljen stalen dotok potrebnega zraka.

Vse bolj pa se uporabljajo tako imenovani stenski grelniki. Ti lahko delujejo na dva načina, v odvisnosti od zraka v prostoru, kar pomeni, da potreben zrak dovajamo iz prostora v katerem je nameščen grelnik in na grelnike, ki delujejo neodvisno od zraka v prostoru. V zadnjem primeru je dovod zraka za zgorevanje urejen direktno iz okolice v kurišče grelnika. To je lahko skozi tako imenovani LAZ dimnik, to je dimnik z dvojno tuljavo, kjer v eni tuljevi odtekajo dimni plini na prostor po drugi, največkrat zunanji, pa doteka zrak za zgorevanje. Kadar imamo opravka z grelniki, ki dobivajo zrak iz prostora, kjer so nameščeni, uporabljamo atmosferske gorilnike, kjer plin zgoreva na zgorevalni rešetki pri tlaku okolice. Sodobno stavbno pohištvo je zrakotesno in v tak prostor ne doteka dovolj zraka za zgorevanje, zato pride pri teh napravah pogosto do nepopolnega zgorevanja in velike nevarnosti zastrupitve z ogljikovim monoksidom. V takih prostorih moramo zagotoviti stalen dotok zraka iz okolice z rešetkemi, ki se jih ne da zapreti. V takih prostorih odsvetujemo tudi namestitev mehanskih prezračevalnih naprav (kuhinjskih nap, ventilatorjev ip), ki lahko ob sočasnem delovanju povzročjio podtlak v prostoru in nepopolno zgorevanje v grelniku.

Bolj varna in priporočljiv pa je uporaba grelnikov, ki delujejo neodvisno od zraka v prostoru, kjer le redko (ob okvarah nadzornega sistema) lahko pride do nepopolnega zgorevanja.