Pozdravljeni,

V vaši reviji sem prebral članek Primerjava metod za delitev stroškov za ogrevanje. Ker imam konkreten primer obračuna, sem na osnovi opisanih metod pripravil predlog obračuna za ta primer, vendar bi prosil za vaše mnenje ali nasvet, ali je predlagan  obračun pravilen. Gre za delitev stroškov ogrevanja med stanovanjskim delom in poslovnim delom, oba dela pa sta v najemu.

Gre za dvoetažni objekt, kjer je v pritličju poslovni prostor velikosti 140 m2, v 1 etaži pa je stanovanje in garsonjera skupne površine 102 m2, delno z izolirano betonsko ploščo, delno kot mansarda. Ogrevanje je z centralnim kotlom  (tip Feroli-24 KW) z gorilnikom na zemeljski plin. Ogrevanje v obeh etažah je radiatorsko. Celoten objekt je klasične gradnja(opečni zid 30 cm) z izolacijsko fasado Demit 5 cm, stropovi v mansardnem delu so z izolacijo tervol 20 cm.

Poraba plina za celoten objekt se meri s števcem plina. V sistem ogrevanja v poslovnem prostoru je vgrajen toplotni števec (Integral-MK Maxx), v sistemu ogrevanja stanovanjskega dela toplotnega števca ni.

Predvidevam da se stroški plina delijo v razmerju porabe plina za stanovanjski del in za poslovni del. Porabo plina za poslovni del bi določili na osnovi izmerjene energije z toplotnim števcem po naslednji metodi:

- Osnova je poraba toplotne energje po števcu (v kWh)

- Upošteva se 84% izkoristek kotla in gorilnika(faktor 0,84)

- izračunana poraba se poveča za 16 % (faktor 1,16) -dodani delež za izgube sistema in ugodne zaščitene lege (stanovanjski del v etaži zmanjšuje izgube poslovnega dela)

Porabljena energija v kWh (po toplotnem števcu) se tako  preračuna v porabljen plin po naslednji formuli:

                                    _{Porabljene kWh}

Poraba plina =---------------------- x 1,16  (m3)

                                          ^9.5x0.84

Razmišljam tudi o vgraditvi toplotnega števca za stanovanjski del. Mislim pa , da bi tudi v tem primeru morali upoštevati  neki faktor zaradi  ugodnejše lege poslovnega prostora.

Vljudno prosim za  vaše mnenje. Posebej me zanima, če je takšen način delitve  skladen z pravilnikom o načinu delitve in obračuna stroškov toplote. Najemnik poslovnega prostora je javna ustanova.

Henrik Flis

ODGOVOR:

Delitev in obračun stroškov za toploto ureja Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (v tekstu Pravilnik), ki je bil  januarja 2010 objavljen v uradnem listu Republike Slovenije št. 7. Ta Pravilnik v 1.členu določa način merjenja toplote ter način delitve in obračuna stroškov za toploto v večstanovanjskih in drugih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli. Iz tega izhaja da objekt, za katerega ste postavili vprašanje ni zavezan izpoljnjevanju zahtev Pravilnika. Ni pa s tem rečeno, da ne smete uporabiti določil Pravilnika za reševanje delitve stroškov v vašem objektu. Vprašanje bom skušal osvetliti z dveh strani, tehnične in pravne.

Tehnično gledano ste porabljeno toploto za ogrevanje na osnovi odčitka z merilnika toplotne energije pravilno opredelili, če sevda ocena izkoristka kotla drži. Ta izkoristek bi sicer lahko tudi natančno določili na podlagi izmerjenih podatkov, vendar ker ne gre za izkoristek naprave – kotla ampak za letni izkoristek ogrevalnega sistema je vaša ocena izkoristka in stem način pretvorbe odčitane porabe toplote v gorivo korektno izbrana.

Če ta problem pogledamo še s pravnega vidika potem lahko zaključimo, da vgrajeni merilnik toplotne energije ni merilnik, ki bi služil določanju stroška za porabljeno gorivo oziroma toploto. Strošek, ki nastane pri vaši napravi in je pravno gledano veljaven, je strošek za gorivo prikazan v računu dobavitelja plina. Ta strošek pa je potrebno razdeliti med tri neposredne porabnike in sicer: poslovni prostor, stanovanje in garsonjero. S smiselnim upoštevanjem določil Pravilnika in na osnovi podatkov, ki ste jih posredovali lahko zaključimo, da sta glavna porabnika dva in sicer poslovni del in stanovanjski del. Da bi lahko določili deleža med tema dvema porabnikoma je potrebno vgraditi merilnik toplotne energije v funkciji delilnika tudi na stanovanjski del. Za delitev stroška med dvema porabnikoma na stanovanjskem delu pa lahko za določitev deležev med njima uprabimo še delilnike stroškov na ogrevalih v obeh posameznih delih – stanovanjih. Toliko o tehnični in pravni rešitvi problema določitve stroškov na osnovi merilnikov.

Ko smo stroške za posamezne porabnike določili lahko določimo še stroške za neposredne uporabnike.Tu pa je kar nekaj težav, ki se bolj ali manj rešujejo na osnovi dogovora. Poslovni prostor je z vidka svojega režima obratovanja lahko precej specifično. Ker ne poznam načina dela v poslovnem prostoru predpostavljam, da ta obratuje pretežno v dopoldanskem času in pet dni v tednu. Pameten najemnik bo, v času ko prostor ne obratuje, znižal temperaturo. S tem bo seveda povečal potrebo po ogrevanju stanovanju nad njim, kjer pa zniževanje temperature pride v poštev samo v času daljše odsotnosti (počitnice) oziroma v dopoldanskem času. Garsonjera je v neugodnem položaju zaradi izpostavljene lege v mansardi. Vsa ta medsebojna vplivanja pa lahko izravnavamo oziroma medsebojno usklajujemo z primerno izbrano metodologijo obračuna. V članku primerjava metod za delitve stroškov so le te omenjene. Za vaš primer bi ob izpolnjevanju vseh tehničnih pogojev; namestitev merilnikov toplote, delilnikov in seveda dobro delujočega sistema (hidravlično uravnotežen sistem, termostatski ventili, regulacija sistema) prišla v poštev metoda z upoštevanjem minimalne potrebne porabe toplote za ogrevanje.

Matjaž Malovrh, univ. dipl. inž. str. Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o.