Jožef: v načrtu imamo obnavljati 30 let staro hišo v kateri je radiatorski sistem ogrevanja. Razmišljamo o talnem gretju, seveda pa smo pri tem omejeni z višino prostorov. Zato se mi zdi zelo zanimiva zadeva ki jo predstavljate, suhomontažno talno gretje. Hiša je atrijska, v vseh prostorih razen kopalnici je talna obloga parket (1,5 cm). Ali vam je znana okvirna cena take izvedbe za 140 m2 površine.

Odgovor: Blizu Maribora so že pred 35 leti nadstropja serije montažnih hiš opremili na ta način, saj montažno nadstropje obremenitve z običajnimi estrihi nebi preneslo. Izvedba je enostavna, tako da se je mnogi lotijo celo v samogradnji. Možnosti je več. Polagamo lahko izolacijske plošče z vrezanimi kanali za cev (n. pr. Variocomb), ali sistemske bradavičaste plošče (n. pr sistem RDZ), ali ravne plošče z nalepljeno folijo, na katere pritrjujemo cev s sponkanjem, da naštejemo le nekatere. Če je potrebno podložimo še plast dodatne toplotne izolacije. Sledi zasipavanje s tanko plastjo suhega granulata (n.pr. Liapor), če so plošče bradavičaste ali z nasponkano cevjo. S tem zapolnimo medprostore in izravnamo neravnine. Plošče na Variocomb lahko polagamo neposredno ali pa na vmesni granulat. Med poravnavanjem granulata nanj polagamo prvo plast mavčnih plošč (n. pr. Fermacell), nato pa še eno plast iz enakih plošč, vendar z zamikom, da se stiki ne prekrivajo.

Obe plasti lahko med seboj tudi lepimo, čim boljši bo stik, tem boljši bo prenos toplote. Sedaj sledi polaganje talne obloge, najprimernejša je keramika ali tanke lesene obloge, oboje pa neposredno položeno in lepljeno na plošče, v lepilo lahko vtisnemo še armaturno mrežico. Takšna konstrukcija brez talne obloge je debela okrog 6 cm plus toplotna izolacija pod njo. Verjetno bo potrebno podrezati vratna krila, vendar bo ugodje talnega ogrevanja povrnilo vložen trud. Predračunov ne izdelujemo, bodoči izvajalci vam bodo z veseljem poslali ponudbe.