Zakaj lesena hiša? Kaj potrebujem, da bom izbral zame najprimernejšo leseno hišo?
Lesene hiše izpodrivajo klasične zidane hiše. Nakup hiše izpodriva gradnjo hiše. Energijsko varčna pasivna hiša izpodriva energijsko potratno hišo. Obnovljivi viri izpodrivajo fosilna goriva. Ta štiri dejstva so bila vodilo, da smo se v reviji odločili za podrobnejše predstavitve nekaterih ponudnikov. Kot revija, ki skrbi za svoje bralce, smo pripravili tudi podrobnejša priporočila, ki bodo kupcu pomagala do izbire optimalne lesene hiše.
 |
Zakaj hišo kupiti in ne graditi?
Razlogov je več. Vedno zahtevnejše okoljska, gradbena in varnostna zakonodaja omejujejo samogradnjo. Sodobne družine imajo večje želje po udobju, varnosti in energijski učinkovitosti ter minimalnem obremenjevanju okolja. Pomemben je tudi miselni premik med »delam hišo« in »kupim hišo«. Slovenski proizvajalci imajo razvitih veliko osnovnih modelov, kjer vsakdo najde sebi in svojim potrebam prilagojeno hišo – tako po velikosti, zasnovi, opremljenosti in ceni. Če je ne najdejo, so prilagodljivi ponudniki pripravljeni osnovni model prilagoditi »na kožo« kupcu. Ne pozabimo, da so današnje hiše – predstavljene v katalogih – domišljene in optimizirane. To velja za celoten ovoj, vse strojne instalacije ter vertikalno in horizontalno razporeditev prostorov. Predvsem pa so optimizirane tudi po bivalni površini.
Cena lesene hiše
Ne bomo mešali jabolk in hrušk, a že znotraj pasivnih lesenih hiš so pomembne razlike. Zato naj bo izhodiščna cena 1000 evrov na m2 tlorisa (brez 8,5 % DDV in temeljne plošče) zgolj in samo orientacijska. Cena lesene hiše raste in pada glede na izbiro naravnih ali mineralnih materialov. Pomembno je vedeti, da lahko s subvencijo Eko sklada celo »zaslužimo«, saj je višja od dodatnega vložka. Eko sklad dodeljuje tudi kredit, prav tako nekateri proizvajalci.
Kaj je pasivna lesena hiša?
Pasivna lesena hiša stoji na betonski temeljni plošči, ki jo nosi in ščiti pred hladom terena. Za leseno hišo se smatra vsaka, ki ima nosilno konstrukcijo narejeno iz lesa. Pravilno zasnovana lesena hiša je v primeru potresa bolj varna pred porušitvijo kot zidana – lesena konstrukcija ima namreč toliko veznih elementov, da se zelo dobro odziva na potresno obtežbo in prenese veliko več obremenitev kot zidana. Pravilno zasnovana in kakovostno zgrajena lesena hiša je kot celota stabilna in varna tudi pred močnimi vetrovi, prav tako je požarno odporna – les pri požaru dlje čas ohranja stabilnost kot beton, jeklo in opeka. Še zlasti ognjevarni so elementi iz masivnega lesa. Ogenj sicer začne najedati njegovo strukturo, vendar ne prodre vanjo; les zogleni do globine dveh centimetrov, ogenj pa zaradi pomanjkanja kisika ne prodre globlje.
Poudariti je treba, da lahko po današnji zakonodaji leseno hišo le izjemoma zgradimo izključno iz lesa. Zaradi zahtev po omejenih toplotnih izgubah na ovoju stavbe mora imeti vsaka stavba še toplotno izolacijo. To je praviloma klasična izolacija iz EPS, XPS ter kamene ali steklene volne. Pogosto se uporabljajo celulozna vlakna in tudi les. Ta je lahko v obliki lesnovlaknenih plošč ali celo lesnih vlaken, ki se v konstrukcijo vgradijo z vpihovanjem, enako kot celulozna vlakna.
Arhitektura pasivne lesene hiše
Opozorimo na pogosto zmoto, da ima pasivna hiša njej lasten dizajn. Gradnja hiše je izrazito tehnični postopek, ki nima z oblikovanjem nobene povezave. V t. i. pasivnem standardu je lahko zgrajen grad, hiška Janka in Metke ali hlev. Res pa je, da določeno časovno obdobje prinese določene sloge oblikovanja. Spomnimo se samo na renesanso, barok, secesijo ali na socialistično oblikovan tip hiše. Današnja doba je prinesla nove trende oblikovanja (kockasta gradnja), ki optimalno zmanjša površino ovoja stavbe in s tem toplotne izgube. Pasivne hiše so izrazito orientirane na jug, saj temeljijo na principu prestrezanja sončnega ogrevanja skozi okna. Slovenski ponudniki, ki gradijo pasivne hiše, imajo razvite tako »kockaste« kot tudi klasične hiše.
Pasivna, nizkoenergijska ali kakšna druga?
Pasivna hiša predstavlja zrelostni izpit podjetja. Podjetje s tem dokaže, da je sposobno zahtevano tehnologijo preliti v prakso, hiša se ustrezno preveri, kakovost gradnje se dokazuje s certifikatom. Nizkoenergijska hiša vsebuje skoraj vse elemente pasivne hiše, le da nima opravljenih specifičnih testov in certifikata. Letna poraba energije PH ne sme presegati 15 kWh na kvadratni meter ogrevane površine, za NEH je ta meja pod 35 kWh. Preneseno v bolj razumljivo obliko: glede na porabo energenta to pomeni 1, 5 do 3,5 litrov kurilnega olja na kvadratni meter ogrevane površine (od 15 do 35 kWh/m2). V primeru, da takšno hišo ogreva toplotna črpalka z izkoristkom COP 3, porabimo za ogrevanje le od 5 do 12 kWh/m2 električne energije. Za lažjo predstavo v denarju, bo strošek ogrevanja v primeru 150 m2 pasivne hiše, med 100 in 150 EUR na sezono.
Na trgu so tudi energijsko manj učinkovite hiše, pri katerih poraba energije za ogrevanje prostorov odstopa navzgor.
Standardi za izgradnjo pasivne lesene hiše:
- zgrajena brez toplotnih mostov (ψ≤0,01W/mK);
- nizka toplotna prevodnost (U) ovoja (stene, streha, tla proti terenu) pod 0,15 W/m2K;
- nizka toplotna prevodnost oken in vrat U≤0,8W/m2K;
- zadosti merilom zrakotesnosti (test Blower door), n50≤0,6h-1;
- ima vgrajeno prezračevanje z rekuperacijo;
- porabi največ 15 kWh/m2/leto za ogrevanje.
Problem izbiranja
Ne poznam primera graditelja ali svetovanca, ki je po zaključku gradnje zatrdil, da je imel dovolj pravih informacij in se je zelo dobro zavedal mnogih »pasti«, preden je podpisal dogovor z izvajalcem. Res je, da imajo ponudniki pasivnih hiš in nizkoenergijskih lesenih hiš zelo kakovostne spletne strani, kjer – podobno kot v samopostrežbi – izbiramo optimalno hišo. A za končno odločitev to ni dovolj. Vsaka družina je individualna glede na potrebe, želje, prepričanja in tudi denarja, ki ga ima na voljo. Končna odločitev naj bo zato sprejeta, ko obdelamo naslednje štiri korake.
- Začnemo z izbiro na spletnih straneh. Res je, da je treba pregledati veliko ponudnikov, zato pa bo vsak kupec izčistil, kako veliko hišo potrebuje, katere standarde želi imeti in do kam finančno seže.
- Sledijo podrobnosti, ki so nekaterim bolj ali manj pomembne, drugim pa ključne. Velja opozoriti, da hišo v vseh elementih izbira kupec, ne pa proizvajalec, projektant ali energetski svetovalec. Bistveno je, da v fazi izbiranja najdemo odgovore na – dobesedno – vsa vprašanja.
- Predzadnji korak je obisk izbranega ponudnika. Kupcu so znani vsi okvirji in vse »malenkosti«, zato se prepusti strokovnemu svetovanju proizvajalca. Temu je jasno, da boste kupili njegovo hišo, zato se bo potrudil in vam ponudil točno tako hišo, kot jo želite, po pogojih, ki ustrezajo obema.
- Pogovor z uporabnikom pasivne lesene hiše naj bo zadnji korak. Nekateri proizvajalci omogočajo ogled svojih že vseljenih hiš. Informacije iz prve roke so vredne suhega zlata.
 |
Ključno. Zakaj je cena pasivne lesene hiše nižja od preostalih tipov hiš?
S cene za kvadratni meter skočimo na ceno celotne hiše in odštejmo vse na zalogo zgrajene prostore. Pri pasivni hiši se je uveljavil nenapisan standard, da je za vsakega stanovalca dovolj 30 m2, za štiričlansko družino torej 120 m2, pogosto v dveh etažah. Seveda so možne tudi večje površine, pri čemer ne smemo pozabiti, da se s tem povečujejo višina naložbe, stroški ogrevanja, čiščenja in sploh vzdrževanja pogosto praznih prostorov.
