Vloga zemeljskega plina v Sloveniji

Zemeljski plin postaja vse pomembnejši energetski vir tudi za Slovenijo. Nacionalni energetski program predvideva, da bo delež zemeljskega plina v primarni energiji leta 2015 19-odstoten. Tako kot je premog prevladoval v 19. stoletju in nafta v 20. stoletju, strokovnjaki napovedujejo, da bo zemeljski plin zaradi ugodnih lastnosti gorivo 21. stoletja.

Dostop do zemeljskega plina  v Sloveniji

Priključitev na zemeljski plin je v Sloveniji možna na območjih, kjer je vzpostavljeno plinovodno omrežje. Distribucijska omrežja zemeljskega plina so po zadnjih podatkih (november 2014) vzpostavljena v 82 slovenskih občinah, ki imajo delujoče plinovodno omrežje. Sistemski operaterji distribucijskega omrežja, ki upravljajo s približno 4.420 kilometrov dolgim plinovodom,  z zemeljskim plinom oskrbujejo 131.000 odjemalcev, na leto pa je po distribucijskem plinovodnem omrežju dostavljenih več kot 300 milijonov Sm3 zemeljskega plina.

Pri uporabi zemeljskega plina nastaja zanemarljiva količina prašnih delcev ter bistveno manj emisij (NOx, SO2 itd.) kot pri kurilnem olju, bencinskem in dizelskem gorivu, naftnem plinu in biomasi. Zato se ta uvršča med nizkoogljična goriva. Prenos in distribucija zemeljskega plina potekata nevidno in neslišno po plinovodnih ceveh, ki so skrite pod zemeljsko površino in ne obremenjujejo naravnega okolja.

Primer študije uporabe plinskega kotla

V eni od nedavnih, neodvisnih študij Laboratorija za okoljske tehnologije v stavbah na Fakulteti za strojništvo Univerze se je izkazalo, da je ob zamenjavi sistema ogrevanja v stanovanjski hiši smotrno razmisliti o vgradnji kondenzacijskega plinskega kotla.

Primerjalno so v študiji ponazorili stroške in prihranke enodružinske hiše (velikosti 180 m2) za 3 različne alternativne sisteme ogrevanja ( toplotna črpalka, kotel na lesna goriva in kondenzacijski kotel  na zemeljski plin ),  pri čemer se je izkazalo, da je bila ob zamenjavi starega sistema ogrevanja ob izbiri zemeljskega plina vračilna doba najkrajša med vsemi primerjanimi ogrevalnimi sistemi, t.j. od 2 do 4 let, v odvisnosti od  energetske učinkovitosti posamične stanovanjske hiše, ki sta bili primerjalno obravnavani v študiji.

Zemeljski plin se bo še hitreje uveljavljal

Kondenzacijska plinska peč je že uveljavljena tehnologija, ki se še izpopolnjuje. Postopno se uveljavljajo še učinkovitejše tehnologije, kot so soproizvodnja toplotne in električne energije, gorivne celice in plinske toplotne črpalke. Številni uporabniki se odločajo za souporabo zemeljskega plina in sprejemnikov sončne energije, ki omogoča, da s sončno energijo še dodatno optimiziramo porabo energije za toplotno oskrbo doma v vseh letnih časih. V prometu imata svetlo prihodnost stisnjen ZP (CNG) in utekočinjen zemeljski plin (LNG). Na evropskih cestah je zdaj že več kot dva milijona vozil na stisnjen zemeljski plin.

Nižje cene zemeljskega plina

Končna maloprodajna cena zemeljskega plina se je (po podatkih v mesecu oktobru 2014) za povprečnega gospodinjskega odjemalca v Sloveniji v obdobju enega leta znižala za 12 %, za povprečnega industrijskega odjemalca pa za 9 %.

Končna maloprodajna cena zemeljskega plina za povprečnega gospodinjskega odjemalca v drugem četrtletju 2014 je bila za 1,3 % nižja od maloprodajne cene v prejšnjem četrtletju (januar–marec 2014). V obdobju enega leta se je maloprodajna cena za povprečnega gospodinjskega porabnika znižala za 12,1 %. Znižanje maloprodajne cene tega segmenta je bilo v obdobju enega leta najvišje za večje porabnike skupine D3 (letna poraba več od 200 J), pri katerih je bila končna cena nižja za 17 %.

Cena za dobavo zemeljskega plina, ki se določa prosto na trgu, se je v drugem četrtletju 2014 znižala za 3,1 % glede na prvo četrtletje 2014, v obdobju enega leta pa se je v povprečju znižala za 10 %. V strukturi končne cene je delež cene za dobavo plina v drugem četrtletju 2014 znašal 61,5 %.

15. aprila 2014 je začela veljati višja trošarina na zemeljski plin, ki od zdaj znaša 0,00184 EUR/Sm3. 1. junija 2014 so končnim porabnikom zemeljskega plina začeli obračunavati tudi novo dajatev, in sicer prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, ki znaša 0,00472 EUR/Sm3. Zaradi povišanja obeh postavk (trošarina in dajatev) je njun skupni delež v drugem četrtletju 2014 znašal 9,0 % končne maloprodajne cene.

Industrijski odjemalci

Na področju industrijskega odjema je bila maloprodajna cena zemeljskega plina za povprečnega industrijskega odjemalca za 1,3 % nižja od maloprodajne cene v prvem četrtletju. V obdobju enega leta se je maloprodajna cena za povprečnega industrijskega porabnika znižala za 8,9 %.

V obdobju enega leta (2013-2014, zabeleženo v oktobru 2014) se je maloprodajna cena za povprečnega industrijskega porabnika znižala za 8,9 %.

Cena za dobavo zemeljskega plina, ki se določa prosto na trgu, se je v drugem četrtletju 2014 znižala za nadaljnjih 4,2 % glede na prvo četrtletje 2014, v obdobju enega leta pa se je v povprečju znižala za 15 %. V strukturi končne cene je delež cene za dobavo plina v drugem četrtletju 2014 znašal 72,9 %.

Zaradi uvedbe nove dajatve (prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije) in povišanja trošarine na zemeljski plin je skupni delež obeh postavk v drugem četrtletju 2014 znašal 12,5 % končne maloprodajne cene. Dajatve so bile zato v drugem četrtletju 2014 višje za 3,6 %, trošarina pa za 2,2 % višja glede na prejšnje četrtletje.

Vir: www.giz-dzp.si