Človeštvo je prišlo do točke, ko je trenutno stanje vsem jasno. Potihnili so tudi redki znanstveniki, ki so za podjetja ali države razpredali o tem, da okoljskih sprememb ni, če pa so, je za to krivo vse drugo, samo človek ne.

Kljub vsem naporom različnih organizacij, inštitutov, državnih in mednarodnih organov se stanje ne izboljšuje in se tudi v bodoče ne bo. Razlog je želja po dobičku in nenehni rasti, ki je na eni strani posledica zahtev trga, na drugi pa želja posameznika po čim bogatejšem življenju, pri čemer so mišljene predvsem materialne in manj duhovne dobrine. Pri tem se velike korporacije in onesnaževalci pomaknejo v ozadje in s prstom kažejo na nas posameznike, da naj mi ukrepamo in naredimo to in ono. 

Pa začnimo. Veliki upi, ki so temeljili na biogorivih iz koruze, oljne repice, soje ali sladkornega trsa so se razblinili kot milni mehurček. Pred kratkim so strokovnjaki ugotovili, da s pripravo in pridelavo okolju naredimo več škode kot koristi. In da razen z gorivi iz lesa,  bioloških odpadkov in starega jedilnega olja delamo sebi in okolju medvedjo uslugo.

Nato se je pojavil katalizator, s katerim izpuh iz avtomobila tako očistimo, da se naša mesta kar svetijo. Spet ekološka prevara, saj za proizvodnjo katalizatorja porabijo toliko energije in onesnažijo toliko okolja, da ga v svojem življenjskem ciklusu izdelek ne bo nikoli povrnil ali očistil. Proizvodnjo poganjajo še zakonodajalci, ki zahtevajo čistejši izpuh, pri tem pa zavestno prikrivajo vsa dejstva, povezana s proizvodnjo ter onesnaženje iz mestnih središč samo premikajo nekam na obrobje.

Tudi svetovna živinoreja in proizvodnja mesa ves čas rasteta, čeprav sta okolju dokazano dvakrat bolj škodljiva kot ves svetovni promet. Za to je kriv metan, ki nastaja ob prebavi živali in ob skladiščenju gnojevke, ki je zaradi izjemnih količin in preobilice dušika postala nevarna zemlji in podtalnici. Svoje dodajo še klavniški odpadki in strupene odpadne vode. Kljub temu evropske in druge države z visokimi denarnimi podporami povečujejo število živine, hlevi rastejo kot gobe po dežju, saj se reja podjetjem in posameznikom bogato poplača. Ker je živine preveč, tudi gnojevka brizga na vse strani in jo je toliko, da je kmetovalci več ne smejo nekontrolirano zlivati na polja. Problem vrli uradniki rešijo na ta način, da zapovedo gradnjo velikih greznic ob hlevih, in začasno odpravijo posledico, vzrok pa ostaja.

Naslednja cvetka je običajni ali hibridni avto. če bi hoteli v resnici zajeziti prometno onesnaženje, bi morali današnji avtomobili imeti življenjsko dobo od 20 do 25 let, pri čemer v tehniki nebi bilo potrebno veliko spreminjati. To pa zato, ker za proizvodnjo enega novega avtomobila porabimo energijo in onesnažimo okolje tako, kot jo najmanj dva takšna avtomobila, medtem ko vozita po cesti. Z nakupom novega avta smo okolju zabili nož v hrbet in to na kvadrat! Tudi Al Gore, veliki borec za osveščanje človeštva, se je še pred kratkim vozil naokoli v ogromnem terencu, ki ga je zaradi kritik zamenjal za najnovejši hibridni avto, s čimer je okolju povzročil samo dodatno škodo in nobene koristi. Kar pomeni, da so vsi tisti, ki se vozijo s starimi avtomobili v resnici bolj eko od vseh »hibridarjev«, pa naj se to sliši še tako neverjetno. če se odpovemo nakupu novega avtomobila s tem prekinemo krog,  ki sega od železarn, do livarn in tovarn za obdelavo ter sestavljanje, do obratov za razgradnjo. Seveda je žrtev posameznika izjemno velika, saj bo dvajset let ekološko zavedno škripal v svojem starem avtu, medtem, ko bo v tem času sosed zamenjal šest vozil, eno lepše kot drugo. Tudi sistem prodaje in ugodnosti pri zamenjavi so naravnane tako, da se vrednost vozilu po treh letih močno zmanjša in je potrošnik v nakup novega skoraj prisiljen.

Za napoved poslabšanja ni potrebno biti jasnovidec. Sedaj bo prebujeno kitajsko tržišče posesalo na milijone novih vozil in tudi standard v drugih revnejših azijskih državah se bo izboljšal. Posledica bo spet povečanje števila vozil in z njim vse slabe posledice, ki jih to nosi s seboj. Vsi, ki še niso okusili praktičnosti uporabe svojega vozila, bodo to hoteli na vsak način preizkusiti.   

Ko veliki in bogati skrbijo za povečanje svojih dobičkov, gredo njihovi ukrepi skoraj vedno na račun okolja. Zanimivo pa je, da ukrepi posameznikov, z nakupom solarnega sistema ali toplotne izolacije hiše, tudi povečujejo osebni dobiček, so pa za okolje vedno ugodni. Ali to pomeni, da je rešitev res samo v rokah posameznikov?