Slovenska klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, evropska predstavnica v odboru za podnebne spremembe (IPCC) pri Združenih narodih: "Do leta 2050 se bo količina padavin v jesenskih in zimskih dnevih podvojila. Vedno več bo poplav," pravijo strokovnjaki in še dodajajo, da bodo poletne mesece zaznamovale močne in uničujoče nevihte. Izvedenci samo za Nemčijo ocenjujejo, da bo letna višina materialnih škod zaradi vremenskih skrajnosti po letu 2050 dosegla okrog 27 milijard evrov.

Februarja je prva delovna skupina Mednarodnega panela za podnebne spremembe (IPCC) sprejela četrto poročilo, ki
vključuje znanost o podnebnem sistemu in napoved bodoče klime. Prof. dr. Kajfež Bogatajeva poroča o bistvenih ugotovitvah poročila.
 Poročilo je delo 130 vrhunskih znanstvenikov z vsega sveta in podaja nove ugotovitve o:

1. vsebnosti in dinamiki naraščanja vsebnosti toplogrednih plinov (TGP) v ozračju,
2. spremenjeni sevalni bilanci planeta, zaradi povečanega učinka tople grede,
3. spremembah klimatskega sistema (o naraščanju temperature zraka, spremenjeni porazdelitvi padavin, taljenju snega in ledenikov, ogrevanju in zakislevanju oceanov, spremenjeni pogostnosti ekstremnega vremena),
4. projekcijah podnebja v bodoče (do konca 21. stoletja) tudi v odvisnosti od bodočih izpustov TGP,
5. znanstvenih negotovostih, ki še ostajajo.

Glavne ugotovitve poročila

• Vsebnost CO2 v ozračju že 200 let stalno narašča in to zaradi človekovih aktivnosti. Narašča hitreje kot kadarkoli v zadnjih 2000 letih in je najvišja v zadnjih 650 000 letih. Nekoliko manj hitro kot v preteklosti naraščajo emisije metana. 
• Ogrevanje planeta je splošno: ogreva se zrak, oceani, talita se morski led in sneg, gladina morij se viša. 
• Porast temperatur na kopnem in oceanov od leta 1906 do 2005 znaša v povprečju 0,74°C. 
• Povečala se je absolutna vlažnost zraka.  
• Globalno se je količina padavin nad kopnim povečala za 1 do 2 %, regionalno pa so trendi zelo različni.  
• Pogostost suš se je marsikje povečala, predvsem kot posledica spremenjene splošne cirkulacije zraka. Bolj sušno postaja v Sahelu, Sredozemlju, Južni Afriki in Južni Aziji, bolj mokro pa postaja na vzhodu Severne in Južne Amerike, na severu Evrope ter v Severni in osrednji Aziji.  
• Povečana je pogostost obilnih padavinskih dogodkov.  
• Izmerjeno je tudi zakisljevanje površinskega sloja oceanov.

Kaj se (še) ni spremenilo

• Posebnih sprememb ni opaziti na Antarktiki. Trendi tam niso značilni.  
• Ni jasnih znakov, da bi se spreminjala cirkulacija v oceanih.
  
• Premalo je dokazov, da bi lahko trdili, da se spreminjajo značilnosti tornadov, toče, neviht.

Projekcije podnebja do konca 21. stoletja

• Dvig globalne temperature bo odvisen od našega obnašanja. Do konca stoletja (projekcija za zadnjih 10 let stoletja) bo to
  v najboljšem primeru + 1,8° C (glede na danes), če se bo nadaljevalo neobrzdano naraščanje emisij TGP pa bo srednji dvig kar + 4° C, z zgornjo mejo 6,4° C (glede na sedanjost).
• Kopno in severne geografske širine se bodo ogrele bistveno bolj kot bo globalno povprečje.
• Morska gladina se bo v povprečju dvignila za vsaj 18 cm, v najslabšem primeru pa za 59 cm. Dvig morske gladine ne bo povsod enak. 
  
• Morja se bodo še naprej zakisljevala.
• Morskega ledu bo vse manj, manjši ledeniki bodo izginili, snega bo manj.
  
• Vse več bo obilnih padavin, vročinskih valov (ti bodo intenzivnejši in trajali bodo dalj).
  
• Tropskih ciklonov bo predvidoma manj, bodo pa bistveno bolj uničujoči.
  
• Poti premikanja različnih neurij, sedaj pogostih v tropskem pasu, se bodo pomikale proti severu.
  
• Prišlo bo do prerazporeditve padavin, močno bo prizadeto Sredozemlje - zlasti poleti.
  
• Močno se bo zmanjšal ponor CO2 v oceanih in na kopnem, torej bo ostajalo še več CO2 v ozračju.
  
• Negotovosti poročila so posledica nezanesljivih in manjkajočih meteoroloških in drugih meritev oz. podatkov ter modelskega pristopa pri napovedovanju za naprej.