Ta sestavek bo nekaj posebnega, saj je povzetek diplomske naloge Vesne Petrovič, univ.dipl. gosp. ing. gradbena smer. Poseben bo zato, ker je Vesna s svojim partnerjem sodelovala v gradnji te hiše, od projekta do zaključka. Pozna vse plošče, vijake in opremo v hiši ter točno ve čemu služijo in zakaj se nahajajo točno tam, kjer so. Ve tudi, kakšne so razmere v njej, saj je poleg meritev zunanjih institucij, ki so izdajale certifikate za stavbo, izvedla tudi lastne meritve klimatskih razmer, v vročem poletju in najhladnejši zimi. In končno, v tej hiši tudi živi, pozna njene prednosti in pomanjkljivosti, ki jih je opisala v svoji diplomski nalogi. Hiša ima 140 kvadratnih metrov uporabne površine v pritličju in mansardi, za ogrevanje, hlajenje ter pripravo tople vode pa porabi manj kot 15 kWh na kvadratni meter na leto.
 Vstop na podstreho je možen z lestvijo in skozi vratca nad balkonom |
Naslov in presojevalci diplome
Diplomsko delo pod nazivom »Tehnologija gradnje in presoja ekonomske upravičenosti pasivne montažne hiše iz lahke okvirne konstrukcije« je izdelano v študijskem programu »univerzitetni, interdisciplinarni, gospodarsko inženirstvo«, mentor iz FG je bil doc.dr. Andrej Štrukelj, mentorica iz EPF doc.dr. Andreja Lutar Skerbinjek, somentor pa izr. prof. dr. Dean Korošak. Vesna se zahvaljuje tudi podjetjema Marles hiše d.o.o. in Marles PSP d.o.o., ker so ji omogočili spremljanje vseh postopkov gradnje in nudili pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Podjetje Marles je proizvajalec te stavbe in je s tem objektom kvalificirano vstopil na področje izdelave pasivnih hiš, ter z izpolnjevanjem vseh zahtev z meritvami in certifikati dokazal, da to tudi drži.
 Boks nosilci zagotavljajo, da plast izolacije po celotnem obodu stavbe ni nikjer prekinjena |
Pasivne hiše, plusenergijske in cilji
Z gradnjo hiše običajno postavimo dom za družino in je za večino ljudi življenjski projekt. Do sedaj smo svojo ekološko osveščenost dokazovali z ločevanjem odpadkov, danes je nujno, da zmanjšamo porabo energije v stavbah, kar je naloga investitorjev in projektantov. Pregled stroškov je pokazal, da je pasivna gradnja razmeroma draga, vendar še rentabilna, plusenergijske stavbe pa so danes še zelo dragi pilotni projekti. Eden od ciljev diplomske naloge je ugotovitev, za koliko je pasivna montažna zgradba iz lahke okvirne konstrukcije v resnici dražja od tipske montažne hiše, ter kdaj se bo graditelju povrnil vloženi denar. Proizvajalci v reklamah trdijo, da je pasivna hiša samo za 10% dražja od običajne, v resnici pa je ta odstotek mnogo višji in leži med 30 do 40%.
Prednosti lahke okvirne konstrukcije
Les ugodno vpliva na človekovo počutje, saj se v leseni zgradbi prijetno počutimo že pri 18 do 20°C, v masivni šele med 22 do 24°C. Montažne elemente sestavljajo v tovarni, v zaprtih, klimatiziranih in suhih prostorih, tudi vsi uporabljeni materiali so suhi, izdelani po vnaprej dogovorjenih postopkih in strogo kontrolirane kvalitete. Sestava na gradbišču je zaključena v tednu dni, skoraj brez odpadkov in z najmanjšim možnim številom prevozov. Oblika zgradbe je odvisna od želja naročnikov in ne od načina gradnje, stavba je suha in takoj vseljiva. Nalogo nosilnih stebrov in prečk prevzamejo boks nosilci, konstrukcija je obložena z mavčno vlaknenimi in OSB ploščami ter ščiti stavbo pred požarom in podnebnimi vplivi. Vsi deli so brez toplotnih mostov in tako vgrajeni, da zagotavljajo trajno zrakotesnost. Zato hiša nima neposrednega vstopa na podstreho iz stavbe, saj je zrakotesnost in toplotno izolativnost stropnih vrat z lestvijo skoraj nemogoče zagotoviti. Lahko bi imela tudi klet, vendar z vstopom od zunaj. Tesnjenje je izjemno pomembno, saj slaba izvedba pasivno stavbo v trenutku spremeni v navadno montažno hišo.
 V projektu izračunane toplotne potrebe in izgube se popolnoma pokrivajo z resničnim stanjem v stavbi |
Zakaj je 15 kWh/m2 na leto meja
Danes je prvo vprašanje graditeljev, koliko bo stalo ogrevanje in hlajenje, saj bo to največji dolgoročni strošek, hkrati pa jih v to sili tudi zakonodaja. Doseganje pasivnega standarda stavbe ni enostavno. Med določanjem količine potrebne energije najprej izračunajo izgubo toplote in prezračevalne izgube skozi ovoj zgradbe, od tega pa odštejejo dobitke sončnega obsevanja in notranje vire toplote hišnih naprav in ljudi. Razlika je letna poraba, ki ne sme presegati navedene meje. Ta pa ni slučajno določena, saj če bi bila poraba večja, stavbe nebi mogli več ogrevati samo toplozračno, morali bi vgraditi dodatne ogrevalne sisteme. Zato mora biti toplotna prehodnost vseh gradbenih elementov manjša kot 0,15 W/m2K, pri prostostoječi enodružinski hiši celo okrog 0,10 W/m2K. Pogoni prezračevanja smejo porabiti največ 0,4 W/m3 prečrpanega zraka, grelnik in razvodi tople vode morajo biti dodatno izolirani, gospodinjski aparati pa razreda najmanj A ali A+.
Plavanje na izolaciji
Toplotna izolacija proti tlem je enako pomembna kot vse ostale obodne ploskve, kljub temu, da se zemlja nikoli tako ne ohladi kot okoliški zrak. Na 80 cm debeli plasti gramoza leži osnovna betonska plošča, katere zgornji rob je poravnan s terenom okrog stavbe. Na tej plošči leži 40 cm debel sloj križno položenih plošč iz stirodura, na njem pa osnovna plošča, ki v resnici nosi stavbo. Ta izolacija mora biti zaradi potresne zaščite na vseh straneh za 0,5 m širša od plošče. Vsi energetski priklopi in odtoki vstopajo v stavbo skozi plast izolacije na enem mestu in so zaliti z betonom ter dodatno skrbno zatesnjeni z butilnim trakom.
 Nosilna plošča in stavba plavata na 400 mm debelem sloju stirodura |
Parna ovira in pomembnost zrakotesnosti
Parna ovira na notranji strani so OSB plošče, kar pomeni, da so s preizkusi ugotovili, da lahko zrak enakomerno in kontrolirano prehaja skozi vso njihovo površino, s čimer je omogočen tudi prehod vodne pare. Spoje med ploščami je zato potrebno zelo skrbno zatesniti s trakovi, da prekinemo nekontroliran prehod zraka. Ta lahko skozi netesno špranjo struja v dveh smereh. Od zunaj navznoter bo tlak vetra potisnil padavinsko vodo v konstrukcijo stene, ki se bo zelo počasi izsuševala, les pa ni odporen na izmenično vlaženje. Od znotraj navzven se bo vlažen zrak v hladnih dneh ohladil in kondenziral v fugah, navlažil konstrukcijo in postal podlaga za plesen. Izpolniti je potrebno še tri pomembne zahteve: zrakotesni ovoj mora biti neprekinjen v vsej stavbi, vgradimo samo eno zrakotesno ravnino, ta ravnina pa se mora vedno nahajati na notranji strani toplotnoizolacijskega ovoja.
