|
 Kaj je izračunala ekipa prvega britanskega ekonomista Nicholasa Sterna?
Če se podnebne spremembe nadaljujejo,bo to stalo svetovno gospodarstvo neznansko več, kot če se jih lotimo takoj. O Sternovem poročilu, najtemeljitejši analizi vpliva podnebnih sprememb na okolje doslej, podaja svetovalec britanskega zunanjega ministrstva Tom Pravda.
Kakšne so glavne ugotovitve Sternovega poročila o ekonomskih posledicah podnebnih sprememb zaradi onesnaževanja okolja? Analiza tega neodvisnega poročila pod vodstvom prvega ekonomista britanske vlade, sira Nicholasa Sterna, kaže, da bo neizmerno ceneje, če se trenutnih klimatskih sprememb lotimo takoj. Miselnost, pogosto zlasti v ZDA, Indiji in na Kitajskem, da so naložbe v zmanjšanje onesnaževanja v nasprotju z gospodarsko aktivnostjo, poročilo postavlja povsem na glavo.
Kaj kaže izračun? Ukrepi za zavrtje podnebnih sprememb bi svetovno gospodarstvo stali odstotek BDP. Posledice neukrepanja pa bodo dolgoročno stale od 5 do 20 odstotkov svetovnega BDP. Morda se kažejo svarila kot pretirano dramatična, a analiza je bila konservativna. Ni upoštevala niti politične nestabilnosti in njene povratne škode na gospodarstvo. Klimatske spremembe (če se nadaljujejo), bodo svet še to stoletje stale več kot obe svetovni vojni in velika kriza. Brez ukrepov se bo povprečna svetovna temperatura do konca stoletja dvignila za 5 stopinj, kar pa je toliko kot od zadnje ledene dobe do zdaj.
Iz česa so izhajali strokovnjaki? Iz izsledkov o posledicah dvigovanja globalne temperature na vremenske sisteme (dež, suše, dvig morske gladine...). Ekonomisti so nato ocenili te spremembe na kmetijstvo, transport in energetsko infrastrukturo, na negotovost trga, finančna tveganja in druge dejavnike z ekonomskimi posledicami. Sternovo poročilo je daleč najtemeljitejši prispevek o ekonomiki podnebnih sprememb doslej.
Kakšni so odzivi med državami največjimi onesnaževalkami? Sprožil je spodbudno veliko zanimanja, saj so ugotovitve temeljito podkrepljene z dejstvi. Odziva ameriške administracije ne pozna, sicer pa so v ZDA poročilo sprejeli dobro in zaskrbljeno. Seveda so se pojavila tudi vprašanja, ali dokazi o segrevanju ozračja sploh obstajajo, a zdaj ni resnega znanstvenika, ki bi take pomisleke sploh vzel resno. Pomembno je zlasti, da so poročilo resno vzela tudi ameriška podjetja. Prav presenečeni bi bili, ko bi videli, kako napredno se del ameriške industrije loteva te problematike. Ne zanimajo jih samo učinki klimatskih sprememb na njihove posle in odziv administracije, ki odloča o okoljski politiki.
Zanimivi izsledki V tem vidijo tudi velike naložbene priložnosti kar desetina novih sredstev skladov tveganega kapitala roma v projekte alternativnega pridobivanja energije.
ZDA niso ratificirale kjotskega sporazuma, je sploh realistično pričakovati še odločnejše okoljske ukrepe? Jasno je, da ZDA sporazuma ne bodo ratificirale. Po drugi strani so drugače od politike na zvezni ravni na okoljskem področju napredne posamezne zvezne države. Kalifornija se je že lotila emisij CO2, sledijo ji že SV države, po nedavnih volitvah v kongres, ko so demokrati osvojili večino v obeh domovih, pa bodo ZDA kmalu dobile ukrepe tudi na zvezni ravni. Čeprav sporazuma ne sprejmejo, bo učinek isti.
In naslednja velika onesnaževalka Kitajska? Kjotskega protokola tudi ta noče sprejeti, na drugi strani pa ima eno najagresivnejših klimatskih politik na svetu. Do leta 2020 namerava svojo energetsko učinkovitost izboljšati za 20 odstotkov, česar si ni zastavila nobena druga država. Močno podpira tudi uporabo obnovljivih virov energije in se zaveda katastrofalnih posledic podnebnih sprememb na pridelavo hrane. • povzeto po: www.finance-on.net
|
