Način vožnje Eco Drive, o katerem smo pisali v eni od prejšnjih številk, smo preizkusili tudi sami. Izvajali smo kontrolo porabe v poletnem in zimskem času, rezultati pa so bili presenetljivi. S prilagojenim načinom vožnje lahko dosežemo za okrog 20% manjšo porabo goriva, česar ni možno doseči z nobenim konstrukcijskim posegom v vozilo ali motor. Podjetja, ki so svoje voznike poslala v šolo varčne vožnje poleg občutnega zmanjšanja porabe goriva opažajo še zmanjšanje števila nesreč za okrog 22%.

Lahko, vendar ne enostavno

Voznik, ki se odloči za tak način vožnje mora opraviti premik tudi v glavi, ne samo na stopalki za plin. Pri tem se je potrebno posvetiti vožnji, gledati naprej, ocenjevati gibanje prometa, ujeti njegov ritem in voziti mehko, brez pretiranih zaviranj ali pospeškov. Na videz ležerna vožnja nas bo na cilj pripeljala samo minuto ali dve kasneje, kot bi to dosegli, z nasilnim prehitevanjem in ostrim zaviranjem. Potrebno je izkoristiti maso vozila in ga pustiti, da prosto teče, če v daljavi vidimo zid zgrajen iz rdečih semaforjev. Kdor je poskusil sam potisniti mirujoč avto z mesta, ve kako velika sila je potrebna za prvi premik. Čim pa se vozilo premakne, je vse lažje. Enako velja za vožnjo, če se vozilo pred semaforjem še komaj premika, bo za ponovno pospeševanje v zeleno potreben samo del moči motorja.

V višjo prestavo pretikamo že, ko se motor vrti z največ 2000 obrati na minuto

Na zračni upor lahko vplivamo samo z zmanjšanjem hitrosti

45 km/h v peti brzini

Bistvo prihrankov goriva je v vožnji z nizkimi obrati motorja, pri čemer gledamo na števec obratov in ne na brzinomer. Ko avto po startu prevozi svojo dolžino, takoj pretaknemo v drugo prestavo, počasi pospešujemo, pri 2000 obratih v tretjo, enako v četrto, v peti brzini vozimo že, ko se avto premika s 50 km/h ali še prej. Nizki obrati motorju ne škodijo, vožnja je tišja, obraba vseh delov pa manjša. Kako pomembno je poznati tak način vožnje pove pripomba udeleženke tečaja, ki je do tedaj mislila, da je peta brzina namenjena samo vožnji po avtocesti. Najbolje bi bilo, da avta med startom in ciljem sploh nebi zaustavljali, takrat bi bila poraba najmanjša. Enak učinek in prihranek goriva dosegajo na primer mestni hibridni avtobusi, ki silo zaviranja pretvorijo v elektriko, ki nato vozilo spet premakne z mesta. Njihov prihranek goriva do 25% lahko dosežemo že samo z novim načinom vožnje.

Vožnja, poraba in presenečenje

Vozilo, s katerim smo opravljali meritev vsak dan opravi enako pot. Del je mestna vožnja do 60 km/h, del poti se nahaja v pasu, kjer je dovoljeno samo 30 km/h, del pa je obvoznica, s hitrostmi do 100 km/h. Vozilo z voznikom je težko 1000 kg, zračnice smo napolnili za desetinko atmosfere več, kot znaša predpisan tlak (2,3 bar) in napolnili rezervoar do roba. Meritve smo poleti in pozimi večkrat ponovili, rezultat pa je odstopal samo za nianso. Poleti je vozilo porabilo 6,2 pozimi pa 8,2 litra na 100 km.

Sedaj pa še nekaj šokantnih podatkov. Porabe nismo merili na kakšnem sodobnem vozilu ampak na 17 let starem Citroenu ZX. Kdor pozna razvojne cikluse v avtomobilski industriji dobro ve, da je motor tega vozila z risalnih desk prišel pred 25 leti, če zasnova ni še starejša. Ti podatki so pohvala za Eco Drive način vožnje in hkrati kritika snovalcev sodobnih motorjev, ki so skrb za zmanjšanje porabe zanemarili in še vedno po trgovsko poudarjajo samo moč in pospeške.