Slika 1

Pretvorbo lesa v gorljivi plin ponovno odkrivamo. Sredi prejšnjega stoletja je zaradi pomanjkanja goriva lesni plin poganjal vozila, danes pa lesne ostanke porabi lesna industrija in termoelektrarne za proizvodnjo elektrike. V avstrijskem podjetju Urbas že šest let preizkušajo različne načine za proizvodnjo in uporabo lesnega plina.

Boljši izkoristek
Veliki kotli na lesne ostanke so zgrajeni za zimski pogon, ko so energetske potrebe najvišje. Poleti poraba običajno pade za 90%, zato je izkoristek takšnih kotlarn zelo majhen. Sedaj poizkušajo obstoječim kotlom prigraditi napravo za vplinjevanje lesa. S plinom želijo poleti proizvajati elektriko, s čimer se korist večkratno poveča.
Vplinjevanje ima v primerjavi z zgorevanjem boljši izkoristek. Pri tem je les s svojimi 85 odstotki hlapnih delov najbolj plinsko bogato trdo gorivo, pri čemer samo 15% lesa zgori v trdni obliki.

Način delovanja
Odločili so se za istosmerno vplinjevanje, tak način pa je znan tudi pod imenom sestopajoče

Slika 2

Postopek s prihodnostjo
Glavni problem proizvodnje lesnega plina je tvorba katrana , ki je posledica kondenziranja ogljikovodikov ter delcev in prahu, ki se nahajajo v plinu. Istosmerna vplinjevalna naprava se je dobro izkazala, pri čemer jim je uspelo postaviti zanesljiv, učinkovit, poceni in emisijsko neoporečen izvor energije. Trenutno v Avstriji deluje več podobnih pilotnih naprav, ki obratujejo več kot 4000 ur brez prekinitve. Elektrika iz takih postrojenj spada v eko – energijo in je zaradi tega dosega tudi višjo ceno, ko jo pošiljajo v omrežje. Vplinjevalne naprave sedaj izdelujejo v modulni izvedbi, ki olajša transport in montažo na gradbišču. Iz ene enote lahko pridobijo dovolj lesnega plina za pogon plinskega motorja, ki poganja 110 kW agregat in pri tem sprošča še za 220 kW toplotne energije. Med delovanjem ostane samo 1% pepela, električni izkoristek znaša 25%, skupni pa 85%. Kaže, da lahko lesni plin postane eden od energentov prihodnosti.

Slika 3