Odločitev za zamenjavo starega kotla in ogrevalnega sistema je v tehničnem in finančnem pogledu velika investicija. Novi kotel in napeljave naj bi z dobrim izkoristkom delovale naslednjih 20 let, zato je zelo pomembno kako, kdaj in zakaj to naredimo. Večinoma kotel menjamo šele, ko je tako star in dotrajan, da ni več uporaben, kar pomeni, da smo dolga leta plačevali preveliko porabo vedno dražjega goriva in onesnaževali okolje.

Stari kotli so dosti bolj škodljivi kot stari avtomobili

Življenjska doba kotla

Starost kotla še zdaleč ni edini kriterij za zamenjavo. Povprečno dobo uporabnosti, ki znaša običajno 20 let, lahko močno skrajšajo slaba izvedba ter material, gorivo in način obratovanja. Prenizke temperature predtoka, pod 70°C, povzročajo kondenzacijo in korozijo, neugodne so še pogoste zaustavitve in predimenzioniran dimnik. Takšni pogoji delovanja lahko kotlu skrajšajo dobo delovanja za pet ali več let. To velja zlasti za stare kotle, sodobnejši litoželezni ali nizkotemperaturni pa so manj občutljivi.

Zastareli, preveliki, brez regulacije

Pri nas je še vedno v uporabi ogromno število starih in zastarelih kotlov, v glavnem so kombinirane izvedbe, na drva in kurilno olje, ki imajo izredno nizek povprečni letni izkoristek, od 55 do 65 %. Skoraj vsi so predimenzionirani, stari od 25 do celo 35 let ter izdelani s tehnologijo izpred 40, 50 let. Analize kažejo, da bi se zastarel kotel splačalo zamenjati že po 15 letih, saj z njim škodujemo sebi in okolju. Uporabniki bi jih morali že davno zamenjati s sodobnimi, ki imajo boljši izkoristek in delujejo na cenejša kuriva. S tem bi stroške ogrevanja takoj zmanjšali ta 40%, s toplotno črpalko celo do 75%, vložen denar pa povrnili v 3 do 10 letih, odvisno od izbranega sistema.

Slabo stanje poslabšuje še zastarela ali sploh neobstoječa regulacija ogrevanja. Našli bomo napeljave brez vseh regulacijskih ventilov in celo brez obtočne črpalke, ki delujejo še termosifonsko. Velika slabost teh sistemov je še delovanje v prehodnih obdobjih in poletna priprava tople vode, saj njihov izkoristek pod manjšo obremenitvijo izredno hitro pada. V kotlu vgrajen bojler tople vode še dodatno povečuje izgube, saj je izkoristek kotla med poletnim ogrevanjem vode lahko manjši kot 30%.

Izolacija, dodatni vzrok poslabšanja

Če staro stavbo dobro toplotno izoliramo, bo star kotel postal še bolj predimenzioniran in njegov že tako slab izkoristek še slabši, letni izkoristek pa bo prava katastrofa. Rešitev je v pravilnem vrstnem redu ukrepov. Najprej je potrebno obnoviti ogrevalni sistem in vgraditi sodoben kotel, nato pa izvesti odlično toplotno izolacijo. Posodobitev pa mora zajemati še učinkovito  pripravo tople sanitarne vode. Slednja je v starih kotlih najbolj neekonomična, saj le pol vložene energije ogreje vodo, ostalo pa so toplotne izgube.

Zanimivo je, da so v Nemčiji s strogimi ekološkimi kriteriji uspeli na odpad spraviti več milijonov starih, zastarelih in po predpisih neustreznih kotlov, čeprav jih je bilo veliko  še sposobnih za obratovanje.

Po eni od starejših anket je v slovenskih, 750.000 gospodinjstvih, 30% kotlov starejših od 15 let. Nad takim stanjem bi se morali zamisliti odgovorni za učinkovito rabo energije. Potrebni bi bili bolj učinkoviti ukrepi in večje finančne stimulacije za izboljšanje stanja. Zadnja leta se sicer to nekoliko izboljšuje, vendar prepočasi. Kljub predpisom in neučinkovitim pristojnim in inšpekcijskim službam izdelujejo, prodajajo in vgrajujejo še vedno cenene kotle in zastarele tehnologije.

Izbor ogrevalnega sistema

Splošen recept za izbiro ne obstaja. Potrebno je razmišljati za daljše obdobje vnaprej ter z občutkom upoštevati tudi bodoče energetske usmeritve pri nas in v svetu. Izbira je odvisna tudi od tega, ali gre za nizkoenergijsko, pasivno, ali za običajno toplotno izolirano stavbo. Izbiramo lahko med običajnim sistemom na fosilna goriva ali se odločimo za  najsodobnejši varčni sistem na obnovljive vire energije. Na splošno štejemo med ekonomične sisteme ogrevanja toplotne črpalke vseh izvedb, vse sisteme na lesno biomaso, daljinsko ogrevanje iz toplarne in zemeljski plin ter  kondenzacijski grelnik, kjer je to možno. Neekonomična pa so ogrevanja na kurilno olje, UNP in električno energijo. O izbiri odločajo še možnosti na določeni lokaciji, cena sistema in energentov, ki se v zadnjem času pogosto spreminjajo.

Najbolje je, da pred odločitvijo poiščemo strokovno pomoč. Največje prihranke bomo dosegli če se odločimo za celovito energijsko obnovo stavbe, s toplotno izolacijo, ogrevanjem, pripravo tople vode in prezračevanjem z rekuperacijo.