Ideja
je že zelo stara in se je v vseh delih sveta obdržala do danes. Mlini,
kovačije, oljarne ali žage so lahko še nedavno delovale samo ob rekah in
potokih. Prvi opis vodnega kolesa sega v čas pred našim štetjem, iz Grčije
preko Rimskega imperija pa se je uporaba razširila v druge dele severne
poloble. Z njimi so odvodnjavali rudnike in celo žagali marmor. Okrog leta 1900
je v Angliji delovalo 30.000 delovnih vodnih koles, v Nemčiji pa 197.000.
Odkritje starega
principa
V
okviru šolskega projekta sta zakonca Bromley že pred leti izdelala vodno kolo,
ki lahko deluje na dva načina. Prvi je prestrezanje sile gravitacije padajoče
vode, ki priteka nad vodno kolo, drugi pa zajemanje kinetične energije s
površine tekoče vode. Oba načina sta zelo učinkovita, saj lahko z njima v
električno energijo pretvorimo od 60 do 80 % energije vode. S pomočjo
strokovnjakov je nato nastala serija načrtov različnih mlinskih koles. Z
enostavnim programom je možno v desetih minutah izrisati celoten načrt kolesa,
ki je najbolje prilagojeno predvidenemu pretoku in padcu vode.
Mlini
na Muri bi lahko postali plavajoče mikroelektrarne
Sodobno
dvometrsko vodno kolo med vrtenjem proizvede kilovat elektrike
Dvometrsko kolo
Z
njim lahko proizvedemo 1,1 kWh elektrike, izkoristek na osi znaša 80%, izgube
reduktorja 3 do 5%, v generatorju 19%, s čimer dobimo končni izkoristek od vode
do elektrike v žici, ki znaša okrog 60%. Takšno kolo je veliko cenejše in lahko
celo bolj učinkovito od majhne vodne turbine, zlasti na vodah z majhnim padcem.
Sodobna vodna kolesa sedaj postavljajo v manj razvitih predelih. V oddaljeni
vasi v Sri Lanki takšno kolo deluje že 11 let in preskrbuje 25 hiš in družin z
elektriko. Ta poganja vse, od šivalnih strojev do hladilnikov, ter omogoča
vaškemu frizerju da opravlja svojo obrt. Trenutno se v državi vrti šest
podobnih koles, ki za več kot tisoč ljudi proizvedejo 25 kWh elektrike. Ker je
energije premalo za hkratno uporabo, se vaščani dogovarjajo, kdaj bo kdo likal
ali mlel začimbe.
Kolesa po Evropi
Iz
vodnega kolesa s premerom 5 metrov dobimo 4 kWh elektrike pri pretoku 100l/s,
3,5 m veliko kolo v Angliji daje 2,5 kWh, 6 metrsko kolo v Derbyshiru
preskrbuje dve domačiji s 5 kWh elektrike. Vsa ta kolesa delujejo z zgornjim
dovodom vode, saj je tak način postavitve najcenejši. V veliko primerih pa je
na razpolago padec, ki ni višji od enega metra ali manj, čeprav je tok vode
hiter in s sabo prinaša veliko kinetične energije. Študija škotskega Foruma za
obnovljive energije je pokazala, da imajo možnosti za proizvodnjo 657 MW
elektrike iz vodnih koles, s katero bi lahko napajali 600.000 sodobnih
gospodinjstev. Že kratek sprehod ob manjši angleški reki Darent odkrije vrsto
zapuščenih mest, kjer so se nekoč vrtela vodna kolesa. Reka teče pod okni
agencije Eureka v Kentu, ki vzdržuje veliko spletno bazo inženirskih podatkov,
ampak komu mar zastarela kolesa.
Najnovejše
ocene govorijo o 30.000 možnih mestih za postavitev v Angliji in 200.000 v
Nemčiji. To so samo kraji, kjer so se vodna kolesa že vrtela. Zanimivo bi bilo
ugotoviti, koliko bi jih lahko postavili pri nas.